Precej nenavadno je, da se v tej rubriki pojavljajo radijske osebnosti. Me prav zanima, kdaj se bo trend obrnil. 🙂 Teja Kralj z Radia Center je tista, ki vam krajša dopoldanski čas v službi. Hkrati je Teja direktna konkurenca Boštjanu, s katerim sem se že pogovarjal. Tale vprašanja za Tejo sem pripravljal kar nekaj časa. Jih spreminjal, prirejal, urejal in obdeloval z vseh koncev. Težko je sestaviti deset vprašanj za nekoga, ki ga ne poznaš in ni tako zelo znana oseba, da bi o barvih njenega spodnjega perila in o tem kdaj vrta po nosu, človek prebral na prvem štiriindvajseturnem portalu oziroma časopisu. Moral sem se zakamuflirat in iti pod krinko. S Tejo sem se spoprijateljil ((Na idejo za interview sem prišel že kar nekaj časa po tem, ko sva se že poznala, sami vsi imamo radi takšne dramatične vložke, mar ne?)), tako da sem izvedel vse skrivnosti, ki sem jih potreboval za tale interview.

Preberite si, kaj mi je povedala Teja.

1. Teja, prvo vprašanje je standardno za vse, precej me zanima psihološki pritisk na posamezne ljudi v ekstremnih situacijah. Atomske vojne je konec, ostala si ti, nekaj ščurkov in samotni otok na katerem imaš hrane v izobilju. Kaj boš počela, da ti ne bo dolgčas?

Uf definitivno mi ne bi bilo dolgčas. Konec koncev bi imela že z ščurki ogromno dela. :)Verjetno bi se kaj hitro spoprijateljili. Torej, hrane imam v izobilju. Najbrž bi se do mrtvega najedla ali pa bi moj preživetveni instinkt oz.nagon toliko prevladal, da bi neumorno iskala kakega samca, beri moškega…potem pa, saj veš, juhuhu….:)

2. Spoznala sva se na Facebooku, pa bom kar s Facebookom začel. Facebook in podobne internetne storitve ponujajo en kup novih virtualnih stvari. Od preprostega virtualnega prijateljstva, virtualnih klubov pa vse do virtualnega seksa. Imaš občutek, da lahko virtualnost kdaj zamenja pravo stvar? Virtualno prijateljstvo s pravim prijateljstvom, marsikomu se zdi to bizarno in nezaslišano ampak čedalje bolj se se vse pomika v to smer. V nekem ekstremnem primeru lahko vzamemo enega za primer tetraplegika, ki ne more govoriti, lahko pa tipka z enim prstom. Virtualno prijateljstvo namesto pravega prijateljstva?

Pa saj virtualno prijateljstvo je lahko pravo prijateljstvo. Nikoli nisem postavljala mej med tem kaj je tam čez in tukaj na tej strani monitorja. Poglej naju David…jaz vem tudi to, kolikokrat na dan greš na wc in to, da te vanilija kaki napenjajo. 🙂 To pa so res globoke reči.:)))

Sama moram priznat, da sem na internetu spoznala oz. navezala, kar nekaj dobrih prijateljstev in tudi obnovila stara. Tempo vsakdana je konec koncev postal že tako hiter in naporen, pa družina, kariera in otroci, da enostavno nimam časa navezovat stike kje drugje. Tri četrtine dneva preživim za računalnikom in ja, namesto, da bi se dobila nekje v kakem lokalu na kavi, raje kliknem prijateljico na FaceBooku naprimer in spijeva eno virtualno ali pa pochatava za nekaj minut ob kavi preko webcama.. Zakaj pa ne? Tako, da ja…podpiram in zelo sprejemam.

3. V neki nagradni igri zadaneš potovanje okrog sveta, all inclusive, all you can eat aranžma. Vendar si moraš nekoga izbrati za sopotnika. Seveda iz vnaprej pripravljenega pred-izbora, drugače bi bilo prelahko, mar ne? 🙂 Koga boš vzela s seboj?
   • Rokerja z mastnimi lasmi, električno kitaro in heroinsko odvisnostjo in rahlo trzajočo levo roko
   • Raverja z lasmi zeleno-modre-rdeče barve, škatlo čevljev polno ecstasija in anoreksičnim telescem
   • Hipija s kodrastimi mastnimi lasmi, nahrbtnikom polnim konoplje in klasično kitato na kateri je peace simbol, ki bi celo pot mrmral neke melodije
   • Emota z Limahl-Bundesliga lasmi, ekstremno črne barve, brez inštrumentov ampak s solzami v očeh in toaletno torbico polno britvic

   Svoj odgovor moraš, se razume, tudi utemeljiti.

   Če ne smem iti sama, potem ne grem oz. zavrnem nagrado v primeru, da s seboj ne morem vzeti sebi drago osebo.

4. Koliko denarja bi moral odšteti Playboy zate? Neko drugo radijko, ne bom povedal katero, omenil bom samo to, da je takšna špela, da tudi na e-mail ne odgovarja ((Murko ima vsaj tajništvo)), so v to že prepričali. Pa ti, bi upala? Kaj pa slika večjega formata, s precej manj obleke, potem postaneš playmate, potem se pa spraviš vodit še kak resničnostni šov, odpoješ kako pesem?

Skratka povedal si formulo za uspeh 🙂

Takole bom rekla…svoje delo obožujem, sedeti za mikrofonom in vrteti dobro glasbo…prefect. Zaenkrat apetitov po televiziji nimam. Kar zadeva Playboy…bi, zakaj pa ne ((Seveda sem medtem Teji že priskrbel kontakte pri Playboyu, samo zato, da vidim kako resno misli. 😉 )). Ne sramujem se svojega telesa in ga rada pokažem. Sem nudistka in verjemi, da imam kar nekaj privatnih foto seans z morja v arhivu ((Obligatory Pics or it didn’t happen & urlpls.)). Na nek način sem ekhibicionistka…tudi jaz rada gledam in sem redna bralka ali rečeva raje, gledalka Playboya. Kar pa zadeva plačilo…največ kot lahko…za manj se ne prodam. 🙂 Dovolj fer in iskreno kaj meniš?

Petje. Tudi…ampak, za svojo dušo…ali pa, če bi se našel kakšen “ Modri angel” in mi financiral produkcijo komada, potem bi z veseljem zapela skupaj z svojim bendom, ki sem ga imela v srednji šoli.

5. Pesem, pesem… Dve pesmi. Ena, ki ti gre najbolj na živce in druga, ki jo imaš najraši. Kakšni občutki te prevevajo, ko ju slišiš?
   

Uf, zdaj si me pa našel…hmmm…najbolj na živce…no, bom rekla, da takih se niti ne spravim poslušat. Na radiu imam srečo, da vrtim glasbo, ki je tudi meni všeč, tako, da ob tem uživam. Ne najdem je.

Najraje…ha. Odvisno od dneva, počutja, energije….nimam samo ene…veeelliiiiiikooooo jih je hehe. V tem trenutku najljubši Jason Mraz Im yours…ker je tako lahkoten in ker se ob njem zamislim, kaj vse moram vsak dan počet pa ne maram, pa kaj vse bi lahko počela in doživela, če bi si upala malo tvegati. Veš tisto, spakirat in it, sanjam na proti.

6. Šola, osnovna, srednja. To je za slehernika precej travmatična izkušnja. Kako je bilo s tabo? Si bila med popularnimi učenci, tistimi, ki so bili cool in so bili povsod zraven? Si imela kak poseben vzdevek, nickname? Jaz sem bil zaljubljen v pet sošolk, sem ravnokar preštel. Po zadnjem dnevu osnovne šole nisem nobene nikoli več videl… Bizarno. V koliko sošolcev si bila zaljubljena?
   

Jaz sem bila tista, ki je vedno naredila galamo, če kaj ni bilo tako kot je moralo biti. Torej, če se je meni ali komu iz razreda storila krivica. Borbena torej…upornica od sedmega razreda dalje…z velikim čutom za pravico. Spoštovala le tiste učitelje, ki so spoštovali nas, učence…ostale sem prezirala. Prezirala sistem, ki je, čeprav sem upala, da bo boljši, zdaj še slabši. Srednja šola je bila travmatična ja, hehe, verjetno bolj za moje učitelje kot za mene. Nisem bila lahka za hendlat. Priznam.
Vzdevek…Tajčula. Kaj bi drugega bilo, se ne spomnim.

Ljubezen….haha…hmmm…rečeva temu, tako, da sem imela dva najljubša sošolca. 🙂

7. Ne morem se odločiti ali naj te sedaj povprašam kaj o družini ali o tvoji službi, zato bom obe stvari prepletel v eno nesramno vprašanje. Usklajevanje službe in družine je kar težka reč. Kdo trpi v tvojem primeru, služba ali družina?

Ja prav imaš. Res je težko včasih. Ampak se da…z načrtom in izolacijo reči, ki jih ne potrebuješ ravno narest ta moment, se da. Trpi pa, priznam, da včasih bolj družina kot služba. Radio je pač tak medij, ki zahteva celega človeka in včasih so žrtve. Radio je moja prva ljubezen in včasih se je že zgodilo, da sem delu podredila prav vse, tudi svoje zdravje in kakšno božično jutro. Morda to ni ravno najbolj prav, ampak nikoli mi ni bilo žal.

8. Kaj bi počela, če ne bi mogla več opravljati svojega dela na radiu? Imaš kak izhod v sili? Vsaj partnerja, ki bi te podpiral v takšni krizni situaciji? Klekljanje? Morda lepo poješ, bi šla pod prešernov spomenik brenkat na tamburico in prepevat slavonske narodne pesmi?
   

Če mi v kakem hudem slučaju odpovejo glasilke npr. uf, nič kaj prijetna reč. Ampak imam plan B, ki ga bom uresničila, ne glede na to kakšna bo moja kariera v prihodnje. To je študij medicine. Moja velika želja oz. ambicija je, postati delovna terapevtka in se usmeriti v psihiatrijo. Pomagati ljudem in tukaj mi ne gre za denar. Gre za to, da delam nekaj kar me izpolnjuje. In to delo je definitivno tako, ki bi opravljala z velikim veseljem. Naslednjo jesen bom naredila prvi korak in se vpisala na univerzo in ob delu na radiu tudi študirala.

Pravzaprav v tem vidim dva plusa. Če seveda, dodamo delo na radiu. Imela bi oddajo z glasbeno terapijo. Kot je npr. Radio Delillah.

Druga alternativa, ki vedno bolj cveti je tudi slikanje. To je nekaj kar bi lahko še bolj izpopolnila.
Torej, delo v zdravstvu in umetnost….

9. Te skrbi kaj bo s svetom? Bolj globalno gledano. Na primer tvoj sodelavec Sašo je precej zaskrbljen kar se tega tiče in marsikaj naredi v tej smeri, kar je v današnjem svetu precej občudovanja vredno. Pa ti? Boš sledila zgledu? Če že nočeš ostati brez televizije recimo pa lahko kako drugače pomagaš. Recimo, da posvojiš enega črnčka v afriki ali pa tri, saj tako ali tako ne pojedo veliko, tisto kilo riža na mesec ni nek denar, mar ne?

Joj moram priznat, da bi na tem področju lahko bila bolj pridna, pa nisem.
Veliko je zapisanega in povedanega na to temo in res bi bil že skrajni čas, da smo ljudje bolj osveščeni in da tudi dejansko naredimo kaj v tej smeri…torej dobrega za naš planet in za nas, konec koncev.

10. Za konec pa eno filozofsko hard-core, brutalno vprašanje. Koliko ljudi odtehta življenja tvoje družine. Tvoja odločitev pomeni preživetje tvoje družine in smrt desetih drugih neznancev. Je deset tistih neznancev več vrednih kot tvoja družina? Kaj pa če je tistih neznancev sto? Tisoč? Milijon? Če so na tehtnici ljudje, ki jih ne poznaš in s katerimi nimaš opravka je rešitev preprosta. Žrtvuješ pač tista dva reveža in ostalih X preživi. Kaj pa če sta na drugi strani dva človeka, ki ju imaš najraje?
    

Moja družina mi pomeni največ in zanjo bi žrtvovala vse…konec.:)