Lačen sem in zaspan

Lačen sem in zaspan

Ne vem pa ali sem bolj lačen kot zaspan ali pa bolj zaspan kot lačen. Predvsem mi je pa rahlo dolgčas. Lahko bi šel igrat UFO. Samo se mi ne ljubi. Lahko bi šel kako pametno stvar nakodirat. To se mi tudi slučajno ne da. Mogoče bi moral prižgati kadilo in se psihično pripraviti na službo v ponedeljek. Po skoraj mesecu odsotnosti bom spet na delu. Kaj, ko mi pa ta kadila smrdijo.

Naredil bi si čokolino, pa ga ni več ne vem koliko v vreči. Mogoče bi lahko šel naprej in bi bral knjigo, samo potem bi sigurno zraven zaspal in to lačen! Čeprav moram priznati, da me resnično firbec matra, kaj se bo zgodilo z Beanom. Ako bi bil pravilno inspiriran, bi lahko kak smiselen blog entry napisal. Pa nisem.

Zadnjič klikam po TVju ((pri meni je gledanje televizije precej redko opravilo)) in gledam, kaj mi ponuja izbor programov. Pa bolj gledam, manj pametnih stvari je za videti. Telenovele v katerih ljudje govorijo pretežno špansko zveneče jezike so precej hecne za pogledat. Prav poseben način režije, umetna razsvetljava, da bolj umetna ne bi mogla biti in pa fenomenalna igra igralcev. Fenomenalno, resnično, sploh izrazi na obrazih. Za crknit od smeha!

Najbolj me pa fascinirajo reklame. Pardon oglasi. Ob gledanju teh kratkih filmčkov, kratkih zgodbic in prigodic se mi prikrade nek tak žar v oči, moji možgani divje poplesujejo med kalkuliranjem potrebne količine petroleja in temperaturo vžiga enega marketingarja. Pardon, reklamnega agenta.

Tisti, ki pa reklame uvrščajo v program so pa sploh cvetke… Kanal A ima tako shemo:

– Oddaja se bliža h koncu, konec kadra, zgleda, da je konec oddaje.
* Oglasi.
– Oddaja se nadaljuje, vse kar po oglasih vidimo so ending credits.
* Oglasi.
– Začne se nova oddaja, ves vesel gledaš prvih nekaj kadrov.
* Oglasi.
-…..

WTF?! A niso kaki zakoni, ki bi to preprečevali in omejevali? Kot kit, bi se bom najbrž moral obrniti k društvu proti mučenju živali… Or so it seems.

No, nazaj k oglasom. Fascinirajo me. Resnično. Če bi lahko naredil mašino, ki bi črpala energijo iz neskončnosti problema o tem ali so bebavi ustvarjalci oglasov ali so potrošniki tisti, ki so retardirani, bi obogatel, verjetno tudi zavladal svetu, potem bi lahko vse marketingarje zabrisal na en planet ((Restavracija Na Koncu Vesolja, D. Adams)) in bi bil mir, sicer bi potem tudi energetski vir usahnil ampak, bilo bi vredno.

Kdo kupi tabletko za strojno pranje posode zato, ker piše na njej 5 in 1? Fuck that! Ali pa, katera ženska kupi maskaro zato, ker ji trepalnice razpre na 360 stopinj ali pa, ker trepalnicam petkrat poveča volumen. WTF? ((Danes bom tole precejkrat napisal)) Katera si želi take, srednje debele zobotrebce namesto trepalnic?

Kdo sili ustvarjalce reklam, da ustvarjajo take naravnost debilno retardirane reklame? Je človeštvo res tako globoko zabredlo v neizmerno neumje in kronično pomanjkanje uporabe možgan? Nas je v to prisilila evolucija? Imajo evolucijsko prednost tisti, ki so uporabo možgan spravili na minimum? Bomo čez nekaj generacij samo še en kup žolce z nekaj refleksi? Po-amebili se bomo! Ohhh, kako lep in sočen zrezek, kako slastno se bom ovil okoli njega. Mmmmmmm. Mljask, mljask.

Še ena stvar v zvezi z reklamami. Njihova statistika. Krema, za glajenje gub. Zgladi, do XX procentov gub in deluje v X urah! Opazna razlika! In tam potem zvezdica!

Aha, footnote! Kaj pravi footnote? Pojma nimam, tako hitro zgine, da še jaz, ki se imam za človeka, ki precej hitro bere ne ujamem kaj piše v tisti footnoti. WTF?! Tudi to bi morali imeti z zakonom določeno.

“Pred uporabo se posvetujte z zdravnikom ali farmacevtom…”

A to pa lahko vsakič sproti poslušamo? In ko se grem nek možganski ‘frame-by-frame’ analizator reklame uspem prebrati tisti footnote ene izmed reklam.

Asterisk je bil narejen ob številu procentov ki izboljšajo kaj jaz vem kaj. Izvem, da je bilo v ‘študiji’ 125 žensk in da je rezultat ‘do 40% izboljšanje’ pri zadnji tretjini testne skupine in da je bila ‘metoda merjenja’, drumroll zahtevam, resnično. Bom z bold napisal, da bo bolj poudarjeno. Mastno!

SAMOOCENA

HELL YEAH! Samoocena je metoda merjenja vpliva in delovanja neke ženske kozmetike! Ja ne vem no, a se samo meni zdi, da bi se tudi Janez Kmetavz iz male zaplane pod tursko goro tej stvari huronsko smejal, če bi dejansko to prebral.

Samoocena! No, gospa, s tole kremco se namažite in povejte kolk procentov se vam je rit zmanjšala… Ja gospod, tale kremca je pa res super! Vsaj 120% mam manjšo rit! Odlično gospa, zdaj se pa umaknite, da s tole manekenko posnamemo reklamo.

Komaj čakam, da mi prodajo 34v1 tabletko s katero bom lahko pomival po tleh, si z njo brisal rit, pomival posodo, pral perilo, jo uporabil za mehčanje perila, z njo odstrnjeval madeže, umivanje zob, odstranjevanje mozoljev, poliranje avtomobila ((ok, ZAKAJ bi to počel mi tudi ni jasno)), prav priročna bi bila tudi kot majhna nočna lučka, zapela bi mi uspavanko, z njo bi poliral tudi čevlje, če bi bil pa res razpoložen, bi pa vanjo lahko vtaknil detonator in jo uporabil kotpriročen kos razstreliva….

Kdo je tukaj Homo Retardus?

9 thoughts on “Lačen sem in zaspan

  1. Bigwhale, wlcome to the world as we know it. V bistvu vse te super in sploh juhu reklame dosežejo samo eno: zmanjšajo gledanost. Ne vem zakaj še ni nobenemu to potegnilo. No, lahko pa da se motim. Vsekako zmanjšujejo mojo gledanost.

Comments are closed.

Comments are closed.