Resno. Ne razume me frizer, ko mu na vprašanje, če sem se na striženje, odgovorim, da sem prišel po kilo kruha in liter mleka. Ampak, to še niti ni tako zelo hudo, je pač frizer (ah, ja, spet jaz in moja superiornost).

Potem so pa tukaj bloggerji, ne vsi, nekaj je takšnih. Ne mislim dajati linkov, ker v bistvu nima smisla, ampak nekateri ne razumejo niti enega samega stavka. Potem se počutijo užaljene, prizadete in se čutijo dolžni odgovarjat v skrajno prizadetem in že rahlo hostilnem tonu.

Še najhuje je najbrž to, da niso geeki in potem spregledajo še tistega smilija, ki je tam, da nudi bežen hint, za tiste malo zablodele, ki morda niso takoj doumeli ironije, sarkazma, cinizma in ne tako resne narave sporočila. Ali jih pa zmoti že sam vprašaj na koncu stavka. Mogoče bi moral uporabljati tri pikice in pa lol za konec stavka (Nimfa, nisem imel tebe v mislih. Res ne.).

Nevem več. Po pravici povedano, dol mi visi. Pa, če mi sedaj vsi rečete, da se imam za superior being in zal pol boga, eh, fuck me if I care. Res, dol mi visi za vse tiste polpismene retarde, katerih komunikacija je omejena na pet glagolov, tri pridevnike in triindvajset medmetov. Pa ne, da sem jaz hodeča enciklopedija, SSKJ in Oxfordov slovar + gramatika v eni knjigi, kje pa. Daleč od tega, si pa upam trditi, da sem vsaj funkcionalno pismen. Kolikor toliko. Pa vsaj ne cmizdim za vsako malenkost, ki mi jo kdo reče, če pa že, pa to konkretno argumentiram. 😛

No, dosti je blo za nekaj časa. Zadnje par dni je bilo overkill za moj blog in za moje pisanje. Bo še inflacija ratala, preveč, premalo vrednih postov. Tega si pa ne želite, kajne? 🙂