Je nekaj skrajno samoumevnega, vsaj nam, ki smo mobilni ze, no skoraj, trideset let. Potreba po premikanju, po spremembi svojega polozaja iz stare lokacije, na novo lokacijo. Vstanes, naredis nekaj korakov in si drugje. Fascinantno? Niti ne, razen ce nisi star osem mesecev. Takrat sicer ne vstanes ampak se obrnes na trebuh, dvignes rit v zrak in se po vseh stirih odpravis naokrog. Potem ti, tako kot Jakobu uspe odkriti svet okrog sebe. Spoznas, da so kabli pod mizo nekaj najbolj zanimivega v sobi. Skrajno zabavno je tudi namakanje rok v posodo za pitje, ki jo uporablja psica. Smisel za orientacijo je pa ocitno nekaj prirojenega, ker vsakic, ko takole se plazecega otroka postavis v drug kot stanovanja, stran od kablov in pasje hrane, najde pot nazaj in to hitro. V dvajsetih sekundah premaga pot polno raznoraznih ovir (stoli, odeje, igrace), ki so tam, da ga zamotijo in mu odvrnejo pozornost (neuspesno, v vecini primerov).

Ko si pa clovek vmes zazeli, da bi takole cez dan kaj naredil. No, to zahteva precej potrpljenja in vsebuje tudi dobrsnjo mero aerobne vadbe.

(Prej sem vklopil centralno (dejansko samo pogonsko crpalko, da malo vodo pozene skozi cevi), ker se mi je zdelo hladno, sedaj pa vidim zakaj, termometer kaze -17 stopinj, najbrz na letaliscu, a vseeno)

Torej, sedenje v pol sedecem polozaju (nizki start) na stolu, oprezanje nazaj, kaj dela mali, hitra reakcija v primeru tisine (dokler nekdo razbija, se pogovarja sam s sabo in se slisi predmete, ki padajo iz polic na tla, je vse OK. Ko je tisina, je nekaj narobe), da vidis kaj se dogaja in na koncu, ko mali prileze mimo mize, do kablov – intervencija, extradikcija in transport osebka na drugo stran sobe skupaj z zasutjem s kupom igrac (ki v bistvu ne pomagajo).

Svoboda gibanja. V stajici noce biti, ker z glavo rine ven skozi mrezo, obcasno se zamoti s ‘pospravljanjem’ mojih CDjev in izbruhi veselja in navdusenja, ko kaksna skatla pade na tla. Precej ga znajo zamotit telefoni in daljinci za TV. S tem bi se igral, ja. No, kljub vsemu sem se odlocil, da mu omogocim cimvecjo svobodo, nekdo, ki tri sekunde ne zna biti na miru, bo precej nesrecen, ce se ga bo omejevalo. On bi samo lazil naokrog in se zabaval s tistimi stvarmi, za katere sem mnenja, da niso varne ali pa primerne za igro. Vsaj ne se zdaj.

Hecna rec, tile otroci. Od Gaby sosolka ima punco, ki je iste starosti kot Jakob. Vceraj je bila Gaby tam na obisku in je mala dve uri sedela pri miru v fotelju v dnevni sobi. Dve uri!?!? Za nas je neverjetni dosezek dvajset sekund z veliko napora in koncentracije.

Resitev je v varuski, taksni mladi, sexy, lusni. Ja, v ponedeljek pride prvic, bomo videli kako se obnese. 😉

PS: Ima kdo pionirsko kapico? Ja, tisto modro z zvezdo. Mi jo podari?