Možje, k orožju…
… naši sinovi streljajo.
Rešitev za to je idealna, predlagali so jo že nekateri kongresniki v ZDA. Vsak naj ima pravico, do nošnje orožja. Tako bi tega študenta takoj, ko bi potegnil pištolo ustrelil en drug študen, ki bi bil oborožen in bi imel pravico streljati, ker bi se branil. Potem bi tega drugega usrelil še en, ki bi slučajno prišel mimo in bi videl onega kako strelja prvega. Izza vogala bi potem prišel učitelj. Kaj bi videl? Študenta, s kadečo pištolo v rokah in že tri mrtve. Pok. Štirje mrtvi. Nato bi po hodniku pripuzala obvezna in povsod prisotna, lokalna butch. Profesor, stoji sredi hodnika, ponovno polni svoj revolver ((uglajen gospod stare šole, ki predava književnost, zato tudi takšna izbira orožja)), okrog njega trupla. Lokalna butch, ga takole iz zasede napade, se zadere: “Where are your intervals of sanity now, fucker?”. ((Izpeljanja citata E. A. Poe “I became insane, with long intervals of horrible sanity.”)) In potem pride…
Ja, dolga veriga lahko nastane. Kaj je prava rešitev za takšna dejanja je precej kompleksno vprašanje. Kje so pa vzroki je pa verjetno še večja skrivnost.
Vsekakor pa vem, da, ko se bom jaz spustil na tak killing spree, se bom ustavil na nekem mestu, izmed treh žrtev ubil eno ali dve in potem rekel: “I’ll be back!“. In to samo zato, da se bodo lahko potem prepirali o tem ali se mi je utrgalo zaradi tega, ker sem preveč televizijo gledal ali zaradi tega, ker sem trpel za depresijo. 😉
One thought on “Možje, k orožju…”
Tukaj še posebej velja rek: A fool with a tool is still a fool.
Comments are closed.