… je BigWhale… Ne verjamete?

Včeraj okrog polnoči se je razbesnel nek veter in nevihta. Sosedu sem vlačil iz bazena eno ogromno marelo, tja jo je odpihnil veter. Ujel sem jo še zadnji čas, ker je veter postajal vse močnejši in je že zgledalo, da jo bo dvignil iz bazena. Potem so bili na vrsti sosedovi stoli in miza. Razmetani po celem dvorišču. Veter je privzdigoval sosedov trampolin ((tak, kot naš, nekaj postov nazaj)) in kazalo je na to, da ga bo prevrnil in utegne prileteti v sosedov stekleni vrt. Pa sem zložil tisto zaščitno mrežo. Med zlaganjem mreže sem dvakrat skoraj prezkusil sosedov bazen. Še sreča, da ga ima, saj mi ni bilo treba raztegovati moje 30m+20m+20m dolge vrtne cevi, da bi pogasil en manjši ogenj, ki se je razplamtel sredi sosedovega dvorišča. Tako sem lahko vodo kar z Jakobovo kanglico zajemal iz bazena in jo nosil na ogenj in mali milijon koščkov žerjavice, ki jo je veter raznesel naokrog.

Cela situacija je bila prav zabavna, še utopljenca ((je utopljenec tisti, ki se utaplja ali tisti, ki se je že utopil? Če slednje, kako ga rešiš?)) bi moral rešiti in bi prišel na naslovnice lokalnih časopisov! In tako bi me poznala cela Bistrica…

… eh, ja. Verjetno me že itak vsi poznajo… 🙂