Nakup v “beraški” opravi: obleka naredi človeka
Takole je naneslo, da sem se po nakupih odpravil kar v trenirki in neki ponošeni majici s kratkimi rokavi. Marsikdo se niti v sanjah ne bi spravil iz hiše v takšnih cunjah, da bi nesel smeti ven. Kaj šele, da bi se odpravil v samo osrčje mariborske smetane. Europark. Razširjen, predelan in poln precej lepo oblečenih in urejenih ljudi.
Jaz pa ves neobrit, neostrižen, skuštran in oblečen v eno, rahlo prašno trenirko. Razdeljevalci reklamnih letakov so se pretvarjali, da me ni. Tisti, ki so ponujali življenska zavarovanja so se obračali vstran in hiteli iskati druge žrtve, takšne, ki imajo denar. Deklice, ki so v Interšparu ponujale razne izdelke za degustacijo, pa so se, ko sem se približal hitele ponovno polniti prazne krožnike in kozarce. Vse skupaj je izgledalo tako smešno, da sem izbruhe smeha komaj zadrževal. Počutil sem se naravnost odlično, imel sem mir pred vsemi ‘nadležneži’…
Mar je res tako pomembno kaj ima človek oblečeno? Trenirka, kavbojke ali pa hlače zlikane na črto? Kje je spodnja meja, ko človeka še upoštevaš, ga vidiš in opaziš? Bi se pogovarjali z odvetnikom v trenirki? Kaj pa z zavarovalnim agentom v bermuda kratkih hlačah in 50% preveliki ‘havajski majici’? Že res, da nekatera obleka ima svoj namen in je bolj primerna za nekatera opravila ampak nekatera obleka je pa univerzalna. Tašne so se mi zdele hlače, ki sem jih nosil na služenju vojaškega roka. ‘All around pants’, z žepi na stegnih, nikjer nič zategnjenega in oprijetega. Takšne hlače še vedno najraje nosim ((Nah, ne v maskirnih barvah… 😉 )) saj jim nič ne manjka.
Bom v takšnih hlačah še vedno dovolj dober programer?
Update: Morda bi si moral nadeti se uhane.
6 thoughts on “Nakup v “beraški” opravi: obleka naredi človeka”
Jaz tudi trenutno hodim v eni stari vijolični trenirki do zdravnikov. Hlač nočem obleč, ker me samo boli potem. Veš kako je hecno, ko te v čakalnici postrani gledajo. 😉
Sama sem pred leti (še med študijem v MB) doživela podobno sceno v centru Maribora-v City centru ali kako se mu že reče. Pri enem od vhodov je bila ena malo bolj “nobel” trgovinca z znamkami alla Versace itd. (ne vem, če še živi). Not sem uletela v najbolj oguljenih kavbojkah in bedni majici-primerno selitvi kolegice iz ene privat sobce v drugo na boljši lokaciji.
Še nikoli v življenju me ni nihče gledal tako zviška kot mlajša prodajalka v tej trgovinci. Če nebi bil kostim, ki sem si ga ogledovala res brutalno predrag za moj okus, bi ga takoj kupila-kot rečejo srbi “iz inata”.
Matr me je razkurla.
Ja večina zelo sodi po oblaki-žal.
Bravo! Vikend je čas za trenirke in lahka oblačila! Way to go! Tako kot imajo naši severni bratje v navadi. Jebeš balkance.
Sicer pa – poznaš razliko med mestom in vasjo?
….v mestu je folk štmano oblečen med tednom, ker mora zaradi službe etc., med vikendom pa na izi (trenirke etc), ker LAHKO in ker je sproščujoče. Na vasi pa je ravno obratno – tazakmašne obleke na vikend…
;D
Jaz se tudi včasih tak oodpravim, no samo do lokalnega interšpara ali katere druge trgovine. Kdaj se morda počutiš malo čudno, ampak potem ko vidiš, da te folk ne opazi oz. noče opazit ti je čisto vseeno.
Pač obleka je za nekatere priložnosti “nuja” pa še to izvira iz zategnjenih starih običajev. Ampak da bi se pa za 1 štruco kruha oblekel v “praznično obleko” .. no nekdo je na glavo padel. Meni je smešno, ko se ženske cele popedenajo za 10 dek poli in 1 l mleka. Pač vsakemu svoje.
Jaz pa imam lih obratn stil, jaz pa se včasih zrihtan, lepo v obleko oblečem, pa grem po mestu. Hah, pol pa me vsi poglednejo, vsi se zanimajo, kedo je to, kaka gospođa je prišla u mest. Ko bi vedli, da mi je lušno se norca delat s folka, ker je tak ‘tumast’ bi pa vsi bli jezni 😀
COOLLLLLLLLLLLLLLLLLLLLLLLLLLL
Comments are closed.