Neotesanec, žre kot pračlovek!

Neotesanec, žre kot pračlovek!

Sliši se kot bi nekoga zmerjali ampak stvar v bistvu sploh ni nujno, da je žaljivka. Danes, po kratki debati kako so presnojedci mal za luno in kaj vse lahko presnojedec v bistvu jé sem naletel na pojem Paleolithic Diet.

Wikipedia pove kar precej o tej zadevi.

Sam koncept se na prvi pogled zdi precej zanimiv. Človek se od konca paleolitika ((cca 10.000 let nazaj)) ni kaj dosti spreminjal in sama konstitucija telesa, od zobovja, prebavil in izločal ni bila deležna kakšnih vešjih sprememb. Evolucija sama po sebi je sila, ki deluje relativno počasi. Naše prehrambene navade pa so se v teh letih nekaj tisoč letih precej spremenile. Še najbolj v zadnjih dvesto letih.

Uživamo v glavnem predelano hrano polno soli, ogljikovih hidratov in maščob. Kaj hudiča so pa jedli naši predniki? Tam na koncu paleolitika, preden so začeli z živinorejo in poljedelstvom….

Nazaj h koreninam! Skoraj dobesedno. Takrat je bila oblikovana lovsko nabiralniška skupnost. Jedli so divjačino in ribe, sadje z dreves in najbrž kakšno koreninico sem ter tja. Zelenjave v nekem pravem pomenu besede ni bilo dokler se ni človek začel ukvarjati s poljedelstvom. Ni bilo moke in kruha.

To, da ni bilo moke in kruha že ni tako slabo. Bela moka je polna enostavnih ogljikovih hidratov, ki se hitro prebavijo in hitro preidejo v kri. To že ni tako dobro. Sicer pa vsaka malo bolj spodobna dieta, pa naj bo ta namenjena hujšanju ali pa pridobivanju na mišični masi najprej ukine enostavne ogljikove hidrate. Začenši z belo moko in sladkorjem.

Koreninice, oreščki, sadje. Te stvari so v bistvu precej zdrave. Sadje je polno vitaminov in vlaknin ter nekaj mineralov, oreščki imajo precej omega-3 in omega-6 maščob, vlaknin, mineralov …

Divjačina kot meso ni slaba. Je ponavadi precej bolj kvalitetna od ostalega mesa. Ribe vsebujejo veliko dobrih maščobnih kislin. Takole preko palca bi lahko rekli, da so naši predniki jedli precej zdravo. Vsa hrana, ki ni preveč procesirana in predelana ima nizek glikemični indeks.

Pa je vse tako enostavno kot se sliši? Žal ne. Takšen način prehranjevanja je lahko precej drag. Mnogo ljudi je odvisnih of žita in žitnih izdelkov. Moke. Brez tega bi težko preživeli. Divjačine ni dovolj na celem svetu, da bi nahranili toliko ljudi samo z divjačino. In še mnogo je teh stvari. Eno vprašanje je tudi ali ima genetika sploh kaj veze s prilagajanjem naše prebave na nov jedilnik? Mar ni možno, da naše telo povsem brez problemov prebavi tudi najbolj procesirano hrano? Bi se v teh deset tisoč letih že pokazal kak genetski pritisk na tiste, ki so premalo prilagojeni novi prehrani? Verjetno se bi.

Vsekakor pa ostaja dejstvo, da je prehrana pračloveka po današnjih standardih lahko povsem uravnovešena in zdrava. Tudi to, da dandanes pojemo preveč soli, sladkorja in maščob v takšni in drugačni obliki je nekaj kar lahko pripišemu bolj modernemu načinu prehranjevanja. Življenski stil, tempo okolice in prehrambena industrija sta nas na nek način prisilila v naše prehrambene navade.

Torej, živite zato, da jeste ali jeste zato, da živite?

19 thoughts on “Neotesanec, žre kot pračlovek!”

  1. Če štejem globalni jedilnik (se pravi, tisto kar ne skuham sam), potem je prehrambena industrija moj downfall. Ne rečem, jem še kr dost normalno hrano, ampak je pa da daleč stran od hrane katero mi je v užitek jest. Žalostno je, ko je najbolj “zdrava”, ali pa vsaj približno temu, ena gobova juha, katera je slana, ima verjetno notri moko za zgostitev (čisto umetna ravno ni), pa še en krep kisle smetane čez. No, mogoče tudi špageti z paradižnikovo omako brez mesa.

    Ampak vse skupaj je daleč stran od okusa, katerega želim. Pri domači hrani se potrudim, jem za užitek, kuham za užitek in veliko takih “gourmet” pristopov k življenju sovpada s tem kaj so ljudje jedli 10000 let nazaj. Dobro, kakšen kruh odpade – načeloma je na jedilniku samo domač kruh, tko da sem vseeno bližje bolj naravni varianti tega, kot pa tisti, ki ga kupujejo v trgovini z emulgatorji, modificiranim škrobom, in tako naprej.

    Na koncu vsega, ugotavljam, da živim kakor si pustim živet – mirno bi lahko “industrijski” jedilnik zamenjal z domačim jedilnikom. Cena obicajno ni issue, glavni problem so pa recepti, ker domača kuhinja je običajno družinska kuhinja – katere pa nimam. Hrano metat stran se mi zdi pa zločin.

  2. divje raslo sadje ni ravno obilna hrana. si predstavljaš prehranjevanje družine na borovnicah, brusnicah, divjih češnjah, lesnikah? zelenjava je okrog tebe vse leto. res ni solat in zelja, vseeno pa najdeš dovolj užitnega zelenja, kot so bukovi listi, regrat, kislice… mahovi in lišaji, … nabiranje pa pobere precej manj energije kot lov. sicer nisem neka avtoriteta na tem področju, ampak vseeno mislim da se je paleolitski človek prehranjeval z več zelenja kot mesa 🙂

  3. Jah, pustmo zdej uravnovešenost jedilnika, če so takrat pokončal kakšnga mamuta, verjetno niso sam en dan jedl mesa. Pa poleg tega so meso tud včasih že sušili in so ga praktično jedl, dokler ga ni zmanjkalo. Sej z zelenjavo je bilo isto, glavni razlog zakaj so jedl zelenjavo je za sproti, sezonsko, oreščke pa korenine pa marsikaj se je dalo pa tudi skladiščit, borovnice, brusnice, divje češnje so bile pomoje prej izjemna poslastica, ki je pošla v dnevih, kot pa celoletna dieta.

    Ločevalna dieta je tudi teoretično dovolj podobna tisti, s tem da je cilj tiste ločevat meso od zelenjave, od ogljikovih hidratov, ipd, tudi če ni dosti povdarka na oreščkih in korenincah.

    Drugač pa itak jebat ga, danes je itak tako, da le redkokateri lovijo ali pa nabirajo (nabiralcev je več), glavna panoga je pa itak vzreja čimveč in čimhitreje, na ceno kvalitete in pa tudi ekološke oporečnosti. Za primer: bio hrana je prej izjema kot pravilo.

  5. za skladiščenje hrane ne smeš biti nomad 🙂
    zapičil pa sem se v koncept, ki ga je opisoval BW, da je bila večina hrane meso ali sadje – ampak vse divje sadje, kar ga jaz poznam je zelo uborno – lesnike, dren, glog, šipek, bezeg, češnje, robide, borovnice, divje jagode, …
    divjačina sicer ne spada pod uborno meso, ampak loviti brez konkretnega orodja ni najlažje :/
    tako da to dvoje ni moglo biti primarni vir hrane

  6. Hm, sem preprican, da je bilo takrat verjetno vec divjih sadezev kot jih je dandanes. Jabolka, banane, kokos, hruske odvisno od predela… Verjetno ne v taki obliki kot dandanes v sadovnjakih ampak bili pa so. Bolj si bil na jugu vec je bilo sadja in bolj si bil na severu vec je bilo mesa.

    Dejstvo je, da takrat se marsikaterega procesa obdelave hrane niso uporabljali. Susenje, pogojno, gruntam s cim bi izvedli konzerviranje mesa pred susenjem. Soli se niso uporabljali. Wikipedia pravi tudi, da so indici k zatekanju h kanibalizmu. Ni pa nujno.

  8. Kar se tiče genetskega pritiska na neprilagojenost prebavil… pri otrocih so v porastu alergije na hrano… posledica GSO? Mogoče. Dejstvo je, da se starejša vzgojiteljica v vrtcu spominja, da je bilo še 25 let nazaj od 350ih otrok morda en alergik, zdaj jih imajo pa cca. 13 na 100 otrok, kar je 13%!!! To je zelo velik odstotek.

  9. Ja, to je res. Je pa res tudi, da so v porastu vse alergije. Jaz bi vse skupaj pripisal neprilagojenosti okolju tako na splosno. Od hrane naprej. Konec koncev se civilizacija trudi narediti okolje vse bolj cisto (Hana Suralova in podobne, ki nas poucujejo, da je edino dezinfecirano v resnici cisto…), to pa avtomatsko vpliva tudi na imunski sistem.

  10. ali pa alergij preprosto niso opazili (bolhe, uši, spanje v senu brez vseh rjuh tudi pušča grde pike in še bi se našlo) – mojo staro mamo so 30 let neuspešno zdravili za blago luskavico, dokler niso ugotovili da ima alergijo
    je pa res da tudi moderni načini življenja prožijo določene alergije – sterilnost okolja pa pri tem pomaga

  11. Koliko časa človek v kasnejšem življenjskem obdobju že proizvaja laktazo?
    Kolikšna je incidenca astme in alergij na hrano v Afriki? Ja Foka najbrž nimajo GSOjev.O boh se usmil.
    Kolikšna je bila pričakovana življenjska doba živečih v paleolitiku?

  12. Oliveta Boletto: otroci v Afriki imajo uvoženo hrano… hmmm, od kje že? Kar se onesnaženega futra s pesticidi in testnih GSO izdelkov ne da prodati Evropi ali ZDA, se proda tretjim državam… malo zato, da vidimo kakšni so učinki, malo pa zato ker je to ceneje kot plačevati uničenje. Delam v industriji in vem, da se skoraj vsak odpadek vsaj kam podturi, raje kot uniči… 🙂
    Glede najčistejše čistoče, Big Whale, imaš pa popolnoma prav… še hrana postaja sterilna… 🙁

  13. Mogoče je pa naš imunski sistem preobremenjen z vso svinjarijo, ki jo dobivamo vase iz zraku, s hrano, vodo, itd. In nič čudnega če kolapsira…

  15. Do alergij prihaja zaradi:
    -premajhnega stika z umazanijo (najbolj povedna je študija med V in Z nemškimi otroci)
    -majhnega stika oz. okuženosti z notranjimi zajedalci
    -premalo/nič dojenja
    -genetske predispozicije
    -…

    @Foka: če bi imunski sistem ‘kolapsiral’ potem ne bi imeli atopiki nobenih težav zaradi alergij (umrli bi npr zaradi banalnega prehlada). Do alergij oz vseh avtoimunih bolezni pa pride ravno do PRETIRANEGA imunskega odziva na lastno tkivo (revmatoidni artritis), neškodljive delce (pršice), beljakovine (celiakija)…
    @Big Whale Od kdaj spada moka med enostavne ogljikove hidrate pa čeprav je bela?

  16. Oliveta, imas prav. Skrob je v bistvu kompleksen ogljikohidrat. Ima pa visok glikemicni indeks in ga pri vsaki dieti vrzes ven iz prehrane.

  17. Sva že bližje, vendar bi še vseeno nekaj pripomnila. Morda se ti bo zdelo pikolovsko, vendar me posploševanja močno motijo…
    ‘pri vsaki dieti’ morda dieto enačiš s hujšanjem oz pridobivanjem mišične mase. Dieta strokovno pomeni pač samo vsoto hranil, ki jih oseba zaužije. Shujševalna dieta oz dieta za redukcijo telesne teže je samo ena od diet. Druge so: antiflatulenčna, izločitvena, dieta pri gastroparezi, žolčna dieta, dieta pri protinu…v glavnem jih je mnogo. v nekaterih državah je to celo smer študija.
    Pa se res pri vsaki dieti vržeš hranila z visokim GI ven? Kaj bi na to porekla oseba z hipoglikemijo? Se mataronci med tekom bašejo s polnozrnatim kruhom z brokolijem?
    Se pa močno strinjam s tabo, da se priporoča pri ljudeh, ki potrebujejo za normalno funkcioniranje samo polnovredno uravnoteženo prehrano, da čim bolj redko uživajo jedi z visokim GI. No, ampak jaz se korenčku zelo težko odpovem.

Comments are closed.

Comments are closed.