Kako hudiča ne znajo narediti takšne ‘pakunge’ za paštete, ki bi šle skupi z nekimi vnaprej določenimi količinami kruha?

Vzameš pašteto (Argeta v tem primeru. Divjačinska, notri je zmlet (bojda) divji jelen, morda celo košuta!) in dve žemlji, standard issue.

Torej, poješ dve žemlji. Tehnika namakanja polovice žemlje v pašteto in zajemanja zajetne količine temnikavo rjavega zdriza (oziroma zdruza, ker je pašteta v bistvu zdruznjen divji jelen) in basanje v usta. Rinse and repeat. Potem pa zmanjka žemelj in v konzervi je še nekaj paštete. Osnovna kruh enota je pa ena žemlja. Bemumast,no! Kaj pa nej zdej? Ok, grem po žemljo. Ponovim vajo, pomažem še ostanek paštete.

#$%$#%”#$$%$#”!!!! Zdej mi je pa ostalo nekaj žemlje! Ja kaj hudirja nej pa zdej? Če odprem novo pašteto, bo vsekakor ostalo preveč paštete in bom moral spet po novo zalogo kruha in vprašanje, če se bo vse skupaj izšlo. Dvomim! Močno dvomim.

Kako pa vi rešujete takšne dileme?

(Ne, pojesti samo pol žemlje NI rešitev.)