Zaradi odsotnosti Gaby je moj delavnik precej pester, zgleda približno takole:

• Prvo vstajanje okrog petih, prepričevanje Eme naj še malo spi
• Drugo vstajanje skupaj z Emo okrog pol sedmih
• Hranjenje Eme in držanje pesti na nogi, da bi Jakob še malo spal, druga noga je uporabljena za odganjanje psice, ki bi na vsak način rada svojo hrani in/ali šla ven na sprehod
• Jakob se zbudi preden nahranim Emo (ponavadi), na srečo sem tako zelo prebrisan, da mu čokolino pripravim že prej, vsaj na pol, če ne do konca. Čokolino ali pa kaka kaša od All Nature (da ne boste rekli, da ga samo s čokolinom futram), nekaj takega kar se da spiti po flaši.
• Prepričevanje Jakoba naj sedi pri miru na stolu in poje zajtrk, kar rezultira v tem, da Jakob gleda Numbers Nursery na Gabynem računalniku ali pa vandra po stanovanju in zajtrkuje.
• Previjanje in oblačenje, dveh, prilično živahnih otrok. Medtem, ko eden uspešno razturi in razmeče trenutno dezigniran prostor, ki mu ga dam na voljo, drugi razmeče vse okrog mesta za previjanje/preoblačenje. Vsaj en otrok se spomni, da bo malo jokal, ker ni trenutno na vrsti ali pa ravno zato, ker je na vrsti. Odvisno, precej random.
• Sprehod s psico. Rabil bi dva povodca. Enega za psico in enega za Jakoba. Oba opremljena z WiFijem in kako podobno tehnologijo, ki lahko podpira veliko število anti-zavozljalnih algoritmov. No, sprehod s psico in dvema otrokoma, pri čemer en sicer zna sam hodit ampak bi hodil po svoje, drugega je pa potrebno nositi v naročju in kompenzirati sunke, ki jih povzroža psica z zategovanjem štrika. Psica bi se kot po Murphiju rada podila ravno takrat, ko tudi slučajno te ga ne sme. To je seveda v popolnem sorazmerju, equilibriumu takorekoč z večernim sprehodom.
• Pakiranje v avto, eno izmed lažjih opravil. Jakob je že tak car, da hoče sam splezati v avto in se potem tudi pripeti s pasom.
• Vožnja v 25km oddaljen vrtec v Sl. Bistrici. Hvaljen Jezus in hozana na višavah bi rekla Eva, Jakob gre zelo rad v vrtec in nima časa rečt niti adijo, ko pride tja.
• Vožnja v mariborsko bolnišnico, frustrirajoče iskanje parkirnega prostora
• Obisk Gaby v bolnici. Malo miru, po koncu obiska bentenje nad uporabniki parkirnih avtomatov, ki se šele pred rampo spomnijo, da morajo tisti parkirni listek dejansko potrditi in plačati parkirnino, da se jim rampa odpre. Ob tem sledi manjša frustracija osebka, ki ne zna uporabljati avtomata in potem ne ve kam naj vtika kartice, kam denar in katere gumbe je treba pritisniti, če jih je sploh treba (in ponavadi jih ni).
• Približno uro in pol dolga vožnja domov. ?! Ja. Ema ponavadi zaspi med to vožnjo, če ustavim avto se prehitro zbudi in potem je tečna, pa raje delam kroge med Sl. Bistrico in Mariborom. Precej drag način uspavanja otroka ampak, moj duševni mir ima svojo ceno. 😉
• Končno doma! Hranjenje Eme, previjanje, preoblačenje in tako naprej. Hranjenje psice (kar me sedaj spomni, da je zmanjkalo briketov in bom jutri spet improviziral). Potem lahko celo preživim nekaj časa sam z Emo. Se malo igram z njo, jo že učim razno razne pomembne zadeve (high-five, ku-ku, peek-a-boo,boo-hoo in pa the infamous, ‘kako nardi alien‘) in celo kaj malega natipkam.
• Po popoldanskem relaxiranju šibam v vrtec po Jakoba in potem obisk bolnice z obema otrokoma. To je šele fun part. Do sedaj, sem imel vedno koga zraven, da mi je pomagal malo, danes sem šel sam z obema. Z ‘dabldeker’ vozičkom stvar niti ni tako zelo zahtevna, poleg tega sem pa še lokalna cirkuška atrakcija (‘lej, dvojčka sta! aja, ne nista!), kar je precej zabavno.
• Vožnja domov, in preživljanje ‘quality time’ z otroki. Dejansko mi uspe z obema tamalima še na IRC pogledat in kak post napisat na Slo-Tech.
• Čas za spanje, to je drugi in zadnji peak v dnevu. Priprava hrane, Jakob flašo, Ema kašo! 😛 Ali pa pretlačeno banano oziroma kaj podobnega. Jakob za spremembo večerja ob televiziji med gledanjem Nodija, Krtkovih dobrih del ali pa Robots. Ema v večini primerov tudi precej poje. Danes recimo najprej ena sadna kaša Hipp kako uro in pol kasneje pa še ‘žlica stoji pokonc not v šalci’ bananina/riževa instant kaša od Millupe. Aja, Jakob je v prvi rundi hranjenja danes pogruntal kako se je ‘zdenka sir’ namazan na kruh, kar z žlico. Pol je pojedel on, pol pa Onyx.
• Tesno za hranjenjem sledi previjanje/preoblačenje, umivanje/kopanje iz psihofizičnih razlogom izpuščam že tri dni (priznam, težko bi enega mulca spravil ven iz vode, ga obrisal in oblekel, medtem, ko bi drug ostal v vodi). Preoblačenje/previjanje je precej podobno jutranji izvedenki tega opravila. Nato sledi spravljanje otrok v posteljo.
• Juhu, še malo pa bo konec dneva 😉 stvar zgleda precej kaotično, medtem ko Jakob razturava dnevno sobo in na koncu že joka, ker me ni tam, jaz uspavam Emo, ki je sicer navajena, da zaspi z bradavico v ustih, kakšno malo manj kosmato kot mojo (čeprav že moja ni nevem kako kosmata) in tako, ki po možnosti laktira. Torej, ko jo na pol uspavam je Jakob že tako razkurjen, da dam Emo na pol spečo v postlo (tamala, se jasno zažne dret in se dere še kakih pet minut preden zaspi) in grem mirit Jakoba in ga potem spravim spat. Danes sem imel eno posebno olajševalno okoliščino. Probal sem namreč drugo taktiko. Emo sem imel v naročju v dnevni sobi in ko je že precej dolgo (časovna enota tukaj je en nodi, tamala je nucala, da je zaspala dovolj trdno nodija in pol) spala sem jo odnesel v spalnico, položil v posteljo, prižgal vse baby alarme in se potihem skidal nazaj v dnevno sobo, kjer je Jakob že pel manjšo operno arijo.
• Predzadnje dejanje je uspavanje Jakoba in stiskanje pesti, da se Ema ne zbudi preden bo Jakob zaspal. Jakob ponavadi protestira in bi delal vse samo spal ne bi. Danes je uspavanje trajalo skoraj dve uri, sem vmes še samega sebe uspešno uspaval.
• Končno zadnje dejanje dneva je sprehod psice, ki se ji, namesto, da bi laufala kot zmešana, zdi, da pa mora ravno sedaj, ko bi si jaz želel, da hitro opravi svoje potrebe, preden se mi oglasi baby monitor, prevohati vsak kvadratni centimeter trave daleč naokrog. Po ‘sprehodu’ s psico se spravim domov in se ukvarjam z vnosom nutrientov v telo. Količina mora biti taka, da bo zadostovala za naslednji dan. Včasih še kak post sem in tja napišem.

Na kratko, je tole vse. Vse ja! Kaj bi še radi?! 😛