Vanj sem zakorakal, kaj zakorakal, zaplaval, divji kravl, hrbtni. In kot skrben oce sem poskrbel za svojega otroka, ki je bil bolan. Sel sem na bolnisko in skrbel zanj, ko sva bila doma, ga vozil k zdravniku na preglede. No, en tak pregled je imel vceraj. Sva imela. Ze od prejsnjega obiska zdravnika, sva imela napotnico za laboratorij, pregled krvi in urina. Pa sva sla tja.

Dajanje krvi ni nic posebnega, razmesarijo ti prst, da ven tece kri, potem jo nakapljajo v plasticni kontejner in to je to. Za popotnico dobis se gazico na prst. Ce si skoraj eno leto star mulc, potem jasno to gazico takoj dol potegnes in jo das v usta ali pa jo drzis v drugi roki in jo kazes vsem mimoidocim, zraven pa spuscas nerazpoznavne glasove navdusenja.

Urin je pa druga pesem, ce si ze kolikor toliko star, potem se polulas v plasticno salcko in jo previdno, da ne polijes, odneses v laboratorij. No, ce pa nisi dovolj star, je pa to cisto druga pesem. Ko gres k zdravniku, ti nekdo od starsev na tvojo ‘pipo’ prilepi vrecko, ki sluzi kot nek zbiralnik. Ko prides v laboratorij, ga doticni stars potem odnese v laboratorij in tam naredijo potrebne preiskave.

Ja, v sanjah! Prides v laboratorij, vrecka je prazna. Potem vrecko zamenjas, ker jo je potrebno po pol ure zamenjati, zaradi kontaminacije. Potem ti starsi v usta tlacijo cuclje iz katerih pretece ven sok, ki bi ga ti moral piti, ceprav ne cutis neke zeje, zato tiscis usta skupaj. Prebrskas celo cakalnico, vrecka prazna. Das kri, med tem se prvic tudi deres, ker te ze od jutra maltretirajo in lepijo pvc vrecke na tvoje premozenje. Cakas skoraj eno uro, ko uspes v vrecko spravit nekaj kapljic. Starsi so presrecni in vriskajo. Oddajo tisto vrecko v laboratorij, ki pa pove, da je to premalo. Medtem se polulas napolnis plenico. Spet vrecka, cakanje, moledovanje starsev, trganje prospektov za nova zdravila na karseda majhne koscke. Skrivanje pod stoli v cakalnici. Time’s up! Menjava vrecke.

Rahla frustracija starsev, ki ti tiscijo cucelj v usta, tebi pa tudi v sanjah ne pride na misel, da bi bil. Ja komu na cast pa? Kar tako? Od sile se polulas. Starsi vriskajo in te po skoraj dvournem pohajkovanju po cakalnici laboratorija, nesejo skupaj z rezultati vseh preiskav se k zdravnici. Bolj natancno v drugo cakalnico. No v cakalnici te od same sile prime srat. Polnjenje plenice, tokrat z bolj konkretnimi stvarmi. Previjanje v cakalnici. Tvoja rit je na ogled vsem prisotnim. No vsaj vohat imajo kaj. Vsaj nekaj. Potem se se kake pol ure ukvarjas s potiskanjem otroskega sola gor in dol po cakalnici. Pri zdravnici ti v usta tlacijo neke ‘zlice’ in ti svetijo v usesa pri cem, jasno, protestiras.

Zdravnica rece, da je vse ok in da gres lahko v ponedeljek v vrtec.