Danes treba nekaj napisat. Ampak se ne vem kaj, nimam ideje, dolg ze nisem pisal. Saj noben ne bere, sej vseen. Aja, Vesna je prebrala ja. Potem je bilo pa: “A tko mislis o meni?” JA! Sej sem ti ze stokrat povedal! 😛 Eh, sej ni tko hudo. Sluzba. Bugi popravljeni, sledi vrtanje po nosu. Grem gledat na kak glasujoc zanjih site, trinajstletnice, ki se oblacjo tko kot bi ble stare 25 pa pol in bi delale v bljiznji ‘prodajalni…
Kdo je Vesna? Hm, Vesna je Vesna. Prijateljica, ki se precej casa smili sama sebi, da je brez denarja, da je nesrecna v zivljenju in da je samo se malo, do tega, da se cel svet podre nanjo. Hm, romanticnega aspekta pa se niti ne bi dotikal, kjer je zmestran, ko kurja creva. Se bolj. ;> No, sedaj pa sedita nasproti mene, piseta text za oddajo. Spominjata me na dve srednjesolki, ki delata ‘referat’. Hecno, hecno. Razgled na Gabyin dekolte…
Pa ne tisti od Kinga ampak, mi, ki smo po njivah rabutali koruzo, jo pekli nad zerjavico in neslano jedli medtem, ko je ogenj dogoreval. Kdor gre danes po koruzo, jo bo se ujagal, tisto tazadnjo, potem rata pretrda. Ze zdaj je nekje na meji. 🙂 Vceraj, Bosko in jaz, v popolni temi na neki njivi proti Ptuju. Baseva koruzo v zepe. Ogenj, zerjavica? Ne, tega ni bilo. Clovek postane omejen, jah. Jakob je spal, na koruzo sem se pa…
… ja… IRC, Instant Messaging, Chats, Forums… Kdo smo, kaj smo, kam gremo? Smo to mi. Kdo se skriva za nasimi vzdevki? Kdo komu laze in kdo ima koga za norca? Sedim na stolu, gledam kaj se ljudje na ircu pogovarjajo. 80% pogovorov se vrti okrog sexa. Neka na pol rajcanja eden drugega, provokacije gor in dol. Hecno je, ko te ljudi spoznas v zivo. 98% jih je precej drugacnih. Desetkrat bolj zadrzanih, manj drznih. Zakaj? Je tipkovnica tako mocno…
Geek nese svoj racunalnik na servis. Zacuda, ga na servisu ne poskusajo prepricat, da njegov racunalnik dela in ga dejansko poslusajo kaj ima za povedat. Prijazni so. Vzamejo racunalnik in recejo naj naslednji dan poklice. Fino. Crkot masine, prvi po desetih letih, tam nekje oziroma sploh prvi. Vcasih sem take stvari sam delal… Zdaj ne vec, druga sluzba in tako naprej… Zalost…
… dajem castno pionirsko besedo… Ja, tako je to bilo vcasih. Vcasih ko smo v prvem razredu postajali pionirji. Ponosen sem bil na to, prekleto ponosen, da sem dobil rdeco rutko in modro titovko. Za tiste malo mlajse bralce lahko povem, da je titovka partizanska cepica, pokrivalo, ki naj bi ga nosili partizani. Ne vem, ce so jih dejansko nosili med vojno, torej drugo svetovno vojno, ne slovensko ‘vojno’, ampak s(m)o jih nosili po vojni. Pionirji in pionirke modre, vojaki,…
Vceraj je Jakob zaspal ob zvizganju tegale… .. partizanskih sem se navelical, otroskih pa pac ne znam… 😉 Spet trte so rodile, prijat’lji, vince nam sladko, ki nam oživlja žile, srce razjasni in oko, ki utopi vse skrbi, v potrtih prsih up budi. Komu najpred veselo zdravljico, bratje, č’mo zapet’? Bog našo nam deželo, Bog živi ves slovenski svet, brate vse, kar nas je sinov sloveče matere! V sovražnike `z oblakov rodu naj naš’ga trešči grom! Prost, ko je bil…
Trapasta beseda. Le kako jo ljudje izgovarjajo? BLOG? BL-OG? B-LOG, BLO-G, BLOOOOG, BLOGGH? Meni zveni blatno. Prav zivo si predstavljam kako iz ene take blatne zmesi brbotajo mehurcki, ne, ne, ne mehurcki ampak taki veliki mehurji nekega nedefiniranega plina. Zraven pa, BLOG, BLOG, BLOG. Kaj se mi je danes zgodilo? Nic. Brskal sem po slovenskih blogih in jih prebiral. Zafrustrirani najstniki/najstnice. En kup geekov in quasi-geekov. Prva stvar? Prva stvar, ki sem jo opazil je pol pismenost ljudi, ki svoje…
… I didn’t need it anyway. Ko boste na nekih vecjih prelomnicah v vasem zivljenju (rojstvo otroka recimo….), bodo, tako kot sem ze enkrat povedal, vsi polni nasvetov. Pozorno jih poslusajte in prikimavajte. Vse po vrsti, od prvega in zadnjega. Potem se pa vsedite pred Google in prebrskajte se internet (ja, vem, vecna dilema, Internet ali internet. Sem mnenja, da Internet, ker je to en velik internet. Pisem pa z malo. Ko ti urednik rece, da bo tvoj prispevek placan…
Koliko casa je od kar sem se prvic ‘connectal’? Naj pomislim, deset let, ne, vec. Tam nekje okrog 1992 je bilo. Takrat sem se tudi srecal z Linuxom ampak tole ne bo zgodba o Linuxu ampak o mojem mailboxu. Najprej je bil prazen, ker je bil nov. Nato se je obcasno napolnil s kasnim mailom od kakega online kolega. Potem sem se zacel prijavljat na mailing liste. Pa se je zadeva se bolj polnila, potem sem si zrihtal procmail in…