Sledijo si v priblizno takem vrstnem redu: do samega sebe – predpogoj, da lahko izpolnjujem ostale dolznosti in obveze do Gaby, Eme in Jakoba – iz preprostega dejstva, da tako brilijantna kombinacija genov ne bo izumrla do Onyx – zaradi tega, ker je bila moj prvi otrok do svojih starsev in brata – ker sem sicer mnenja, da otroci ne bi smeli imeti obvez do starsev, spostovanje si pa vsekakor zasluzijo do svojega delodajalca – predvsem zaradi tega, ker vem,…
Resno, vam povem! Poglejte si njihov ‘promo plakat‘, zanimive slike, sprašujem se, kje so jih dobili ((verjetno so padle iz tovornjaka))… Prispevek na 24ur.com, je sila zanimiv, poleg tega pa urejajo komentarje ((brišejo ‘neprimerne’)). Po njihovem naj bi bilo v Sloveniji od 500-800 medvedov. Oni že vedo, saj so podmladek! 😛
Zdi se ti, da nic ne more iti vec narobe ((spet se bo naslo en kup ljudi, ki bodo pametovali o Murphiju in njegovih zakonih…)) pa vendarle. Metuljev efekt, v Bosni nekdo prdne, posledice pa cutim jaz. En kup jamrarije, izkazalo se je, da je plezanje po drevesu s pomocjo sklada sicer precej hitro ampak malenkost bolj komplicirano, kot plezanje s pomocjo rekurzije. Pomivalni stroj je se vedno na servisu. Baje dobim novega. Kdaj? Nimam pojma! Telekom pravi, da je…
Okna se prav patetično ne zavedajo števila monitorjev priklopljenih na računalnik. Ima človek odprt Visual Studio 2005 na levem ekranu in še enega na desnem. Potem odprem Project Properties na tistem levem, properties se mi odprejo na desnem ekranu. Prestavim okence na levi monitor. Odprem Project Properties in se lepo odprejo na levem ekranu. Fino. Sedaj odprem Project Propertioes na desnem studiu. Okence se odpre na levem ekranu. O glej ga zlomka. No, prestavim ga na desni ekran, zaprem in…
Tudi v podjetju, kjer opravljam dnevno tlako, izdajajo neke vrste šolsko glasilo. V najnovejši izdaji bodo objavili bloge svojih zaposlenih. Sem se prislinil zraven. Dobrodošli sodelavci! 🙂
Sediš v službi, strmiš v kodo, pravzaprav strmiš v prazno telo funkcije in v vnaprej definirane strukture in podatkovne tipe. Strmiš vanje in čakaš, da se napolnijo. Podatki naj se preberejo iz diska in se vnesejo v strukture. Vmes naj se naredi še pretvorba iz velikih zaključkov v male zaključke. ((iz Big-Endian v Little-Endian, ob tej priložnosti bi se zahvalil Intelovemu designerju, ki se je spomnil little-endian byte order, saj smo z njim pridobili predvsem veliko zmede pri razvoju aplikacij…
Čustveni izbruh ob pokvarjenem pralnem in pomivalnem stroju… Original besedilo in glasba Lovro, Big Foot Mama ((Big Footov sem se lotil že tretjič, prvič tukaj in drugič tukaj.)) Delu je stroj Delu je vsak dan Delu je kr zvesto Prau mi je vsak dan Potem pa kr na enkrat Se vrat ni dal odpret Debel sem ga gledu Preklel sem ta sekret So iskre se kresale Sm ga tolku k moron In pol sem kr enkrat Zavrtu telefon. Rad bi…
Danes med poslušanjem Ozzija v avtu sem ugotovil, da se s tem sploh ne ukvarjam. Morda se kdaj takole priložnostno povprašam o velikem stvarniku ampak kakšne resne poglobljene meditacije pa še nisem izvajal. Pravzaprav mi je vseeno. Hecno.
Lolito sem enkrat že omenjal. Nisem veliko povedal. Danes pa sem bolj po naključju spet zajadral tja. Po tehtnem razmisleku in prebranih nekaj postih sem se odločil, da punca dejansko ima nek svojevrsten stil. Njen blog je kombinacija (na)pisane besede in likovnega dela. Stvar doseže svoj namen, bralcu oziroma gledalcu poda določene informacije, na precej direkten a hkrati zvit način. Tukaj sem se začel odločati ali mi je ta stil podajanja informacij dejansko všeč. Ne vem, zdi se mi, da…
Vsekakor! Trenutno deluje povezava v internet preko nekega drugega ponudnika… 😉 Telekom, pa je strokovno ugotovil, da morajo potegniti še kabel od telefonske omarice, do hiše. Nekaj, kar sem jim povedal že po telefonu. Lubica.Net, pa še vedno rezidira na stari lokaciji… 🙂