Popoldansko spanje – domena starcev in penzionistov
Ja hec je s tem popoldanskim spancem. I’m an early bird. Moje potrebe po spanju so minimalne in ob popoldanskem spancu se vedno spomnim na mojega dedka in babico, kako sta vsak dan po kosilu odhajala na popoldansko siesto.
Danes me je na popoldanski spanec spomnil tanajboljši radijski moderator s svojim statusom na Facebooku. Koliko ljudi si vas privošči popoldansko spanje? Ali pa kakršnokoli spanje podnevi? Čemu ljudje spijo podnevi ali ni škoda časa? Meni se zdi že spanje ponoči takšna potrata časa, da bi najraje vse skupaj ukinil. Po vrhu vsega se mi je nekajkrat zgodilo, da sem dejansko zaspal podnevi in se zbudil po dveh, treh urah še bolj zdelan kot sem bil. Prav nemarno povoženo, razkosano in povaljano sem se počutil.
Koliko spanca rabi odrasel človek na dan? Sedem ur? Jaz shajam s šestimi, petimi urami na dan. Tudi manj, če se kdaj zgodi ni problemov. Tudi če spim dve uri na noč potem naslednji dan ne spim. Počakam do noči in grem raje kako uro prej spat.
Iz tega vidika se mi je zdelo popoldansko spanje vedno za tiste, bolj šibke starce… 🙂 Prepričan sem bil, da takrat, ko bom potreboval popoldanski spanec ne bom več za nobeno rabo. Dandanes pa v bistvu verjamem, da je samo z menoj nekaj narobe, ker vsi okrog mene hodijo popoldan spat. 🙂 Morda je to posledica tempa življenja, stresnih služb, neprilagojenosti okolja. Kdo ve. Cela stvar je na moč zanimiva in jo bom še nekaj časa opazoval.
Spanje ta teden, ko ni bilo Gaby, ki bi me priganjala v posteljo, v urah na noč: 🙂
2, 3, 6, 4, 5, 5.
11 thoughts on “Popoldansko spanje – domena starcev in penzionistov”
Zato si pa tolk grd k ne dobiš “lepotnega spanca”…lej mene :PPP
Ja! Ampak zdej vemo zakaj lepota in pamet ne gresta skupi! K tist cajt, k ne spis ponucas za ucenje in pridobivanje izkusenj! :)))
touche my dear brother touche :PPP
zato si pa ti geek v družini ;))
Jaz sem tudi v njihovi družbi.
*zeh*
a ni uzitek po celem tednu napornega poslusanja sefov in ostalih tecnezev si v soboto npr. popoldan privoscit dober film (ali samo film) in potem zaspati za kako urco? 🙂
Jest spim tudi po 10 ur na dan. Zdej se odvajam tega ker mi drugače ne bo zneslo na faksu. Ampak popoldansko spanje, kadar je bilo le mogoče v gimnaziji. Tam 2-3 ure. Pa je bil dan pri kraju.
christinchy, enostavno ne. Meni sefi ne tezijo, mi nikoli niso, ce pa so, pa na to ne gledam, kot na neko stresno dejanje. Naj tezi, ce bo potem bolj srecen. Eno uro spanca po filmu? Ja cemu? Ce lahko namesto tega eno uro programiras! 🙂
kot je meni nekoč en šef rekel…šihta ne nosi domov…no jaz temu še dodajam ne nosi ga na malico 😛
Skoraj offtopic:
Jaz pa sem se vedno spraševal, kdo za boga lahko posluša pocukranega pappa, enako kot marko potrč mi spada v skupino nenaravno prijaznih ljudi, ki jih ne prenašam.
Hja. Kaj pa vem. Jaz sem “sprobal” precej radijskih postaj. Pri Pappu sem pa obstal se na Radiu 1. Razne marginalne postaje, kot so fantasy, netfm, kajvemkajsevse, kazejo svojo marginalnost tudi na ven. Moderatorjev ne mores poslusati. Ali nikoli niso bili na bralnih vajah ali pa govorijo s sendvicem v ustih.
Pri stajerskih postajah je tukaj se Radio City, ki ima jutranji program, vsaj zame, na prenizkem nivoju. Meni stosi o sosedih, ki se kregajo o sexu, nogometu in hrvatih al kaj vem kaj se vse niso smesni. V zadnjem casu sem probaval poslusati se Radio Aktual, pa tudi ni slo. Tudi Radio 1 ne. Bostjan Romih se mi ni zdel nikoli zabaven.
Potrca pa nisem nikoli v resnici poslusal. Se mi zdi, da je nase pritegnil z maratonskimi oddajami. 🙂 Sedaj pa na Svetu dela senzacije iz tega ker je zjutraj postar prdnil in zganja paniko.
Plus, Papp je bil edini, ki je eno izmed misic vprasal, ce ima kaksno prehrambeno motnjo. :>
Siesta rules! Je rekla tista, ki se je pravkar že drugič danes zbudila. 😀
Jaz rabim svojih 8 ur spanja na noč in če jih ne dobim, jih z veseljem doštukam popoldan. Pa še ena razlika ja med nama; tebi je spanje potrata časa, meni pa velikanski užitek. Včasih, ko se uležem in zlezem pod kovter kar zagodem od ugodja. 🙂 Pri meni je na lestvici stvari, brez katerih ne bi mogla/želela živeti na prvem mestu salsa, potem spanje in potem hrana.
Comments are closed.