Z dilemami so vedno težave. Dileme, ki se začenjajo pojavljati v tem predbožičnem času so še posebej nadležne. Kakšna jelka, plastična? Naravna je precej lepša ampak kdo bo čistil iglice, ki se vsujejo s smreke še preden mine teden dni. Kam s smreko po tem, ko jo je treba pospraviti? Nek fužinčan se je lepo znašel. Jelko je zabrisal na balkon, jo pustil tam kak mesec dni po novem letu, nakar jo je zabrisal iz balkona nekam v prostor. Tako je pristala pred blokom in tam precej žalostno trohnela. Brez okraskov.

Kakšne barve bodo okraski? Koliko jih bo? Kako kičasta bo celotna kompozicija? Potem so na vrsti tudi darila, bolj smo globalizirani, bolj so pomembna! Dvajset let nazaj, so bila skoraj prepovedana saj so praktično simbolizirala rojstvo opija za ljudstvo. Danes pa, ((pisati tole medtem , ko se mi Jakob in Ema lovita in skačeta čez mene (dobesedno), je sila naporno, ker bolj malo vidiš ekran, po tipkovnicah tacajo male nožice in tako naprej… ampak sedaj je bolje, našla sta zabavo v tem, da me vlečeta za lase in ušesa in bolj se derem AU, bolj se režita)) danes je pa vse drugače, darila, takšna in drugačna, za dedke, babice, tete, brate in sestre, matere in očete ((očete?!?)). Kaj naj kupim temu in onemu, če temu kupim to ali bo oni drugi užaljen? Koliko denarja? Kaj naj s tistimi, ki najprej ocenijo koliko bi darilo utegnilo stati in če se jim ga sploh splača sprejeti.

Na srečo teh dilem nisem nikoli imel. Za sam božič smo se redko obdarovali, čeprav smo bili kar precej krščanska družina. No, pravzaprav smo se vedno, kadar so se drugi obdarovali, mi obdarovali bolj skromno. Naj si vsak bralec namisli nekaj cankarizmov ((cankarizmi, podobno kot aforizmi nosijo neko sporočilo, vendar se od njih razlikujejo po tem, da so tukaj zgolj zato, da poudarijo, morda celo karikirajo, avtorjevo turobno, revno, bedno in težavno, naravnost cankarjevsko otroštvo. Mati, kave!)) in jih sedaj vstavi v besedilo…

Nismo se ravno na veliko obdarovali, božič smo praznovali v precej ozkem družinskem krogu, poleg vsega pa smo bili še precej outsiderski do ostalih malo širših članov družine. Vse od mrzlih stricev, do sošolcev očetovih bratrancev.

Z Gaby sva stvar rešila precej preprosto. Vsi, ki jih obdarujeva dobijo isto darilo. Letos se bo to zgodilo že drugič zapored. Kaj bo drugo leto še ne vem, bo pa nekaj podobnega.

Po uspešni rešitvi vseh prej omenjenih dilem pa pride tista najhujša, dilema, ki nastane šele takrat, ko človek odide od doma in začne nek poljedelski odnos s pripadnikom istega ali pa nasprotnega spola ((kar se mene tiče lahko tudi s pripadnikom katere druge vrste…)). Takrat se vedno pojavi vprašanje: Kje bova pa letos za božič?

Kar naenkrat imata dve družini že dolgoletno tradicijo božičnih večerov, obdarovanja, okraševanja božičnega drevesa ((Kaj je sedaj prav? Božično drevo ali novoletna jelka? Če prvo, a je lahko potem to topol ali pa smreka ali mora vseeno biti jelka? Wiki pravi, da mora biti nekaj v bližnjem sorodu z jelko.)). Potem pridejo na svet še vnuki, najprej en, potem drugi, kaj pa sedaj? Iz dveh družin so nastale tri družine. V idealnem svetu, bi vse tri družine praznovale božič skupaj. Problem bo nastal, ko bo namesto treh družin kar pet družin. Ja Kristus, kaj pa sedaj? Spet vsi na kupu?

Naravnost idealna rešitev je, da potem tista tretja, novo nastala družina, praznuje božič po svoje. 🙂