Danes sva šla z Gaby v “avstrijo”. Mulca v vrtcu, midva pa navsezgodaj zjutraj v avto in v shopping! Ja, začel se je najin dopust. Tokratna “avstrija” je bila v bistvu kar v Celju. Najprej H&M in cunje za otroka. Obvezno nekaj spidermanskih majic, hlač, pulovarjev in tako naprej. Da bodo deca vesela. Čas porabljen v trgovini, okrogla ura. Potem en pregreh na hitri prehrani. Kos pizze in Pepsi, po dolgem, dolgem, dolgem času spet. Kak deciliter sem ga popil, ostalo je požlampala Gaby. Ugotovljeno je bilo, da pizza z mletim mesom ni tako zelo dobra, spet pa ni tako zelo zanič. kot taprava ameriška pizza kjer se bohotijo mesne kroglice ((meat balls ftw!)).

Naslednja postaja je bila trgovina Intgimissimi, kjer je Gaby zame nabirala gate, jaz pa zanjo komplete modrcev in gat. Najprej sem z račaranjem ugotovil, da imajo v trgovini v glavnem modrce za tiste ženske, ki joške puščajo doma v omari. Na koncu pa me je prodajalka razveselila z nekaj zaloge izpod pulta in tako sva tam pustila skoraj 100 EUR. Gaby sem pa zaukazal pometati stran vse stare modrce in gate.

Naprej sva se odpravila še po kopalke, kjer sem z grozo ugotovil, da ene same moške kopalke stanejo dobrih 20EUR. Za eno blesavo cunjo za na rit! Rop! Ženskih kopalk je zilijon več modelov ampak se nekako držijo pravila, da v primeru ko najdeš modrc, ki je primeren ne najdeš gat, ki bi ustrezale riti, ki paše k joškam, ki nosijo modrc.

V trgovinah z oblačili sva se precej ustavljala in Gaby je strokovno ugotovila, da jaz pretežno gledam oblačila, ki se držijo načela “manj je več”. Pa kaj! Celjski City Center je tako lepo narejen, da lahko mirne duše cik-cakaš med trgovinami, precej prikladno, tako v eni furi obelaš celoten kompleks.

Jaz sem bil deležen novega ((starega tako ali tako nisem imel)) tripoda za foto aparat, novih kopalk in nekih natikačev za na plažo. To baje moram imeti, ker ne morem na plažo v supergah. No prav. Naj bo. Na koncu sva v Šparu napraskala še zadnje evre iz denarnic in kupila tisto nekaj pijače za današnji eminentni obisk.

Vrhunec celotnega dneva pa je bil ((verjamem, da česa bolj vrhunskega danes ne bom več doživel)) izhod iz City Centra. Izhod, tisti za avtomobile, je narejen namreč tako, da ima dva pasove. Levega za tiste, ki zavijajo levo in desnega za tiste, ki zavijajo desno. Jaz sem stal na tistem, ki je namenjem tistim, ki gredo desno, ker sem želel iti desno. Poleg mene je stal Grand Cherokee, na pasu, ki je za ziste, ki zavijajo levo. Izkazalo se je, da je Grand Cherokee želel iti desno. V bistvu se je zrinil pred mene jaz sem ga pa pospremil z obilico trobljenja.

Čez nekaj trenutkov se skupaj ustaviva pri semaforju. Možakar, ki je tokrat pravilno stal na levem pasu in zavijal levo, je odprl okno in mi pomignil. Samozavestno sem odprl okno in ga vprašal kaj bi rad.

“A ti še nisi slišal za pravilo zadrge?!”

“Kaaaj??”

“Ja, pravilo zadrge! Najprej pelje eden, potem pa drugi in tko gre vse lepo!”

“Ja sem! Ampak ne, če je eden postavljen na napačnem pasu!”

“Aja, to no. No, ampak pravilo zadrge!”

“Ja kako pravilo, če ste vi bil na pasu za zavijanje LEVO, zavili ste pa DESNO!”

“Saj vseeno, no ampak….”

Zaprl sem okno. Očitno imajo celjani svoje pravilo zadrge. Zapenjajo kar tako vse skupaj, križem kražem. Gate na vetrovko! 😉