Siol ima za gledanje televizije eno tako veliko škatlo, ki ji rečejo Sagem komunikator. Z njo se lahko spremlja tako Siol TV, kot tudi Siol TV Plus. Nova verzija SiolTV programske opreme, ki omogoča snemanje oddaj, video na zahtevo in podobno…

No, danes sem odkril eno majhno pomankljivost te škatle. Ta škatla se včasih obesi ampak ne čisto, obesi se tako, da display spredaj ne dela, crknejo tudi menuji ampak daljinec še deluje in tudi programe se da menjati. Zato pri takem crkotu škatle ne ugašam. Prižiganje traja kar precej časa ((dandanes, ko smo vajeni, da takšne stvari delujejo v trenutku)) in zato škatlo ugasnem samo takrat, ko res crkne in ne deluje menjavanje kanalov.

Jakob in Ema sta že dovolj stara, da znata sama prižgati televizijo, sama preklopita INPUT na televiziji, da lahko gledata SiolTV in sama znata menjati kanale ter uravnavati glasnost programov. Priročno za nedeljsko jutro, ko z Gaby ne vstaneva ravno ob sedmih zjutraj. Tako kot danes.

Danes sta Jakob in Ema odkrila še eno pomankljivost Siol TVja. Takrat, ko se obesi in LCD zmrzne, takrat crkne tudi preverjanje dostopa do zaklenjenih programov. Zaklenjeni programi pri nas doma zahtevajo štirimestno številčno kodo, ki jo otroka ne poznata in je niti ne znata vpisati. Možnost, da bi kaj takšnega storila po nesreči je res mizerno majhna.

Zjutraj, po tem, ko sem že vstal in sta otroka jedla zajtrk smo bili dogovorjeni, da lahko še malo gledata televizijo, jaz sem pa hackal hackintosha. 🙂 Malo pred dirko Formule 1, ki se je začela ob 9:00 pridem v dnevno sobo in otroka gledata Free X TV. Po takojšnji intervenciji je Jakob začel kuhati mulo, Ema se je pa drla kot zverina, da hoče naprej gledati in da ne bi smel prestavit, ker sta to gledala!

ZOMG, WTF! Koliko časa? Maximalno dvajset minut, ker sem bil dvajset minut nazaj spodaj, verjetno pa manj, ker sem vmes še slišal risanke. No, zaradi vsega skupaj si ne sekiram kaj preveč in o kakšnih hujših psihičnih posledicah ne razmišljam. Cela stvar je precej hecna, zanimiv bug, kako zaobiti preverjanje gesla in prosti dostop do prepovedanih vsebin. Luštno! Otrokoma sem pa povedal, da so nekatere stvari, ki še niso za otroke in jih otroci ne smejo gledati.

Kasnejši pogovor pa vse skupaj naredi huronsko smešno:

Jakob: “Ati, kaj so delali na televiziji danes, ko sva gledala in si ugasnil?”
BigW: “Ermm, ugh, veš, za takšne stvari je težko povedati, ker še ne bi razumela, sta mal premajhna.”
Jakob: “Aja.”
Ema: “Jaz pa vem kaj so delali.”
Jakob: “Ne, pa ne veš.”
BigW: “Ja, najbrž res ne veš.”
Ema: “Ja pa vem! Dojenčka so ven dajali!”
Jakob: “Ne pa niso! To se ne dela tako, ati ne da niso dojenčka ven dajali?”
BigW: “??!?!?????!!!!! Erm, uhm ja… lih kontra.”
Ema: “Ati, no povej, da so dojenčka ven dajali.”
Jakob: “Neeeeee.”
BigW: “Ja, saj najbrž so pa res dajali ven dojenčka.”
Ema: “No vidiš Jakob, sem ti rekla!”
Jakob: “Ja, prav noooo.”
BigW: “A bi šli ven na trampolin?”