Skrb države za zdravje in kadilce

Skrb države za zdravje in kadilce

Tukajle je zloba pisala o kadilskem zakonu… Sicer se ve, da sem nekadilec in mi je protikadilski zakon povsem všeč, ne skrivam tega. Všeč mi je bilo recimo to, da sem v petek zjutraj prišel iz zabave in nisem smrdel po cigaretih. No, naj še hitro dodam, da tudi na zabavi, kljub precejšnji masi ljudi, veliko plesa in prepotenih teles, nisem zavohal nikogar, ki bi smrdel po švicu. Čudno, kadilci so mi vsi zatrjevali, da se bo to dogajalo.

No, preidimo k bistvu, zloba pravi tole:

“Ampak – tako kot jaz gledam na vse skupaj s pozicije nepremišljenega kadilca, tako so zakon napisali trmasti nekadilci. Tisti, ki jim je vseeno za delavca, ki že 30 let gara v lokalni fabriki, za gostinca, ki že celo življenje vodi gostilno, ki jo je odprl njegov praded.  Argument, da je tak zakon – boljši, da ta zakon potrebujemo zato, ker ljudje ne vedo, kaj je dobro zanje in bodo od sedaj bolje živeli, ne zdrži. Sploh ne za zgaranega človeka, ki mu dol visi za zdravo življenje, pomarančne sokove in kulturo bivanja. Človek, ki po 35 letih delovne dobe vsak mesec domov prinese 410 evorv plače z vsemi dodatki vred, o kakih hudih smislih zdravja, življenja in vesolja na sploh – ne razmišlja.”

No, glavni argument zakona ni to kar navaja zloba, v bistvu to sploh argument ni. Med drugimi je šlo tudi za zaščito delavcev, ki v takšnem zakajenem okolju delajo. Zakon so sprejemali poslanci, če so ga napisali nekadilci, potem to niti nima kaj dosti skupnega s tem kdo ga je sprejel. So poslanci vsi nekadilci? Tisti, ki so glasovali za zakon? Če so kadilci glasovali proti zakonu in nekadilci za zakon, mar niso oboji glasovali precej pristransko, zgolj glede na osebna prepričanja? Heh. Po mojem, da so.

Če se dotaknem Človeka s petintrideset leti delovne dobe. V bistvu ne samo, da ne razmišlja o zdravju ampak v bistvu sploh ne razmišlja.

“Njegov edini premislek je namenjen temu, kako bo prebrcal skozi mesec, edina sprostitev, deci rdečega in Boss classic.”

Precej slabo razmišlja o tem, kako bo prebrcal skozi mesec, če bi vsaj malo razmišljal, potem bi vedel, da stanejo Boss Light 2.20€, štruca kruha pa stane 2.09€ ((pravkar preverjeno pri najboljšem sosedu)) . Za deci rdečega nisem preverjal, ne vem kakšna je gostilniška cena. 1€? Torej zagoni 3€ na dan, za sprostitev ob razmišljanju kako prebrcati skozi mesec. Lepo.

“Če državo resnično skrbi za zdravje takega človeka, naj mu najprej zagotovi osnovno dostojanstvo in zmožnost preživetja, ne pa da mu vzame še tisto drobno veselje, ki ga je tak človek imel.”

Pih! Nihče ni nikomur vzel dostojanstva, niti veselja. Očitno je pri nekaterih preživetje takoj za veseljem. Saj vseeno, če nimajo za štruco kruha. Važno, da imajo za Boss Light! Važno, da je narod vesel, čeprav takorekoč strada.

Država naj zagotovi dostojanstvo in to, da ima vsak tisto drobno veselje? V kapitalizmu? Hihi. Ta je pa dobra. Vsi bi imeli kapitalizem in blaginjo, vsak bi imel svoje veselje in še najbolje bi bilo, da bi za vse skupaj poskrbela država.

A komu posodim sliko Maršala Tita? Takrat je za te stvari skrbela država, pa nam je bilo precej bolje, mar ne? Mogoče se vam je zdelo, da je bolje. Mogoče je bilo res bolj zabavno švercanje kavbojk iz Avstrije in Italije, kot je sedaj izbiranje me 200 različnimi kavbojkami, ki so na voljo v trgovini za vogalom. Tudi bankovec za 500.000 dinarjev s podobo Tita na zadnji strani je bil precej bolj impresiven, kot je sedaj 10€.

Država mora vsekakor poskrbeti za določeno socialno varnost državljanov ampak korelacije med kadilskim zakonom in socialno varnostjo tistih kadilcev, ki prinesejo domov 410€ na mesec, pa ni. No, saj je povezava, če bodo ti ljudje manj kadili, bodo imeli več denarja za kruh. To drži kot pribito.

Če državo resnično skrbi za zdravje vseh njenih državljanov, naj končno dojame, da se Slovenija ne konča na Dolgem mostu in ne za Bežigradom in da so v Sloveniji še vedno doma tudi ljudje, ki svojega glasu niti ne znajo in ne zmorejo povzdigniti.”

To, pa s samim kadilskim zakonom nima prav nobene veze. 🙂

11 thoughts on “Skrb države za zdravje in kadilce

  1. Fino videt, da se ljudem da ukvarjat z mojimi zapisi;) Še bolje bi bilo, če bi jih vsaj približno razumeli. Iz celotnega konteksta vzameš nekaj, kar ti je pač všeč oz. bolje, ni všeč … malce obrneš, razcefraš in narediš ‘svoj’ tekst.

    Mirno si spregledal, da se z zakonom načeloma strinjam, mirno si preskočil, da sem želela prebrati kako statistiko, si pa našel čudovite zaključke.

    Tam, kjer nekdo mirno prizna, da je pristranski, ti vidiš ‘glavni argument’, tam, kjer nekdo razlaga o nekoliko omejenem dometu posameznika, ti od tega istega posameznika pričakuješ pripravo letnega proračuna. Tko, med nama … Ne sanja se ti o ljudeh, o katerih pišem, ane?

    Sliko Tita pa hočem sama. V zameno zanjo ti mogoče razložim, kaka je zveza med kadilskim zakonom in mejami Slovenije na Dolgem mostu.

  2. Meni je pa pri vsem tem smešno, ker so kadilci sveto prepričani, da država skrbi za __njihovo__ zdravje.

    Pa državo boli k.. za njihovo zdravje. Zakon skrbi za zdravje drugih – v tem primeru nekadilcev.

  3. Jups, v vseh ostalih primerih me je WordPress obtoževal raznih packarij, podvajanja recimo;) Ampak res ne bi bilo lepo ne komentirati komentarja na moj zapis.

  4. Zloba, hm. Nisem delal svojega teksta, niti nisem nic obracal in cefral. Obregnil sem se izkljucno ob to, da se Povprecni Janez z 410EUR na mesec sedaj pocuti se bolj ubogega, ker ne more prizgati cika ob svojem deci rdecega.

    Ti kot argument navajas nevednega cloveka, ki ne zna skrbeti za zdravje samega sebe. Jaz sem vedno bil preprican v to, da je argument za zakon, skrb za cloveka, ki dela v taksnih pogojih, da ne more skrbeti za svoje zdravje, pa bi si morda to zelel.

    Nisem spregledal, da se strinjas z nekaterimi zadevami, saj pravim, precej narobe se mi zdi to vlacenje socialnega standarda in socialne varnosti v celo zadevo. Precej dobro vem, kako zivijo ljudje, ki ne morejo ‘progurati’ skozi mesec. Sem tudi sam moral tako ziveti kar nekaj casa.

    To, da je vecina kadilcev iz spodnjega socialnega razreda, bi se strinjal, da oni polnijo vaske beznice, tudi. Da so tiste beznice sedaj na robu prezivetja, povsem mozno. Ce bo pa zaradi strogega kadilskega zakona umrlo socialno zivljene na neki vasi, potem je pa to socialno zivljenje precej v nekem organu. Zalostno. Zalostno je tudi to, da so ravno ljudje, ki so ‘na robu’, tako odvisni od neke take precej za zivljenje nepotrebne stvari.

    Ne, to je ze pateticno. Zaradi razvade je njihovo zivljenje se slabse kot bi lahko bilo. 2EUR na dan je pa 2EUR na dan. Struca kruha ali pa en paket hrenovk na dva dni. Ce so resnicno tako na dnu…

    Morda je kadilski zakon res strog in je stvar poseganje v pravice drugega ampak tudi kajenje je poseganje v pravice nekadilca. Vprasanje samo katera pravica ima vecjo prioriteto… 🙂

  5. “Nisem delal svojega teksta, niti nisem nic obracal in cefral. Obregnil sem se izkljucno ob to, da se Povprecni Janez z 410EUR na mesec sedaj pocuti se bolj ubogega, ker ne more prizgati cika ob svojem deci rdecega.”

    Izbral si tiste dele teksta, ki jih lahko uporabis za dokazovanje svojega ‘prav’.

    “Ti kot argument navajas nevednega cloveka, ki ne zna skrbeti za zdravje samega sebe. Jaz sem vedno bil preprican v to, da je argument za zakon, skrb za cloveka, ki dela v taksnih pogojih, da ne more skrbeti za svoje zdravje, pa bi si morda to zelel.”

    Nevednega človeka ne navajam kot argument. O njem govorim, ker mislim, da so ga v vseh kadilskih in nekadilskih debatah izključili. Skrb za človeka se mi tudi ne zdi kak zelo tehten argument. Že zato, ker si jaz, ti in nekdo tretji zelo različno razlagamo ta pojem. Dolgoročno imaš mogoče prav (tudi to sem napisala) in da bo država res poskrbela za zdravje tistih, ki sami tega niso ‘sposobni’. A dolgoročno je nekaj, o čemer ljduje v trenutni stiski ne razmišljajo.

    “Nisem spregledal, da se strinjas z nekaterimi zadevami, saj pravim, precej narobe se mi zdi to vlacenje socialnega standarda in socialne varnosti v celo zadevo. Precej dobro vem, kako zivijo ljudje, ki ne morejo ‘progurati’ skozi mesec. Sem tudi sam moral tako ziveti kar nekaj casa.”

    Zakaj? Ta standard je edina realnost teh ljudi. Mojih bližnjih, tvoje preteklosti. So zaradi tega res slabši od naju?

    “To, da je vecina kadilcev iz spodnjega socialnega razreda, bi se strinjal, da oni polnijo vaske beznice, tudi. Da so tiste beznice sedaj na robu prezivetja, povsem mozno. Ce bo pa zaradi strogega kadilskega zakona umrlo socialno zivljene na neki vasi, potem je pa to socialno zivljenje precej v nekem organu. Zalostno. Zalostno je tudi to, da so ravno ljudje, ki so ‘na robu’, tako odvisni od neke take precej za zivljenje nepotrebne stvari.”

    V resnici ni šlo za eno samo malo vas. Če bi me bral bolj pogosto, bi vedel, da se vas v mojih tekstih nanaša na Tolmin, mesto s kakimi 5.000 prebivalci, v katerem pa je, žal, standard tak kot je, socialno življenje pa povsem na psu. Pripelji teater, pripelji juice bare ali pa mažoretke, večina je delavskega prebivalstva, ki ga ne boš čez noč preobrazil.

    “Ne, to je ze pateticno. Zaradi razvade je njihovo zivljenje se slabse kot bi lahko bilo. 2EUR na dan je pa 2EUR na dan. Struca kruha ali pa en paket hrenovk na dva dni. Ce so resnicno tako na dnu…”

    Kdo/kaj ti daje pravico, da življenje povprečnega delavca označiš za patetično? Dejstvo, da si nekaj let komaj gural iz meseca v mesec, če prav razumem? Pa še nekaj pozabljaš – delavec od rojstva, bo delavec do smrti. Redko kateremu uspe narediti velik korak naprej ali pa doseči razsvetljenje v smislu ‘zdravega’ življenja. Si kdaj razmišljal, da ima vsak človek svoj ‘domet’ in svojo razvado. Tako kot je tebi normalno, da pišeš blog, da čuvaš otroke, da počneš, karkoli pač počneš, tako je nekomu drugemu normalno, da spije kozarec vina in si prižge cigaret. Ker – je to njegov svet, njegov domet. Kdo sva midva, da bova povedala, kaj je prav in kaj ne?

    “Morda je kadilski zakon res strog in je stvar poseganje v pravice drugega ampak tudi kajenje je poseganje v pravice nekadilca. Vprasanje samo katera pravica ima vecjo prioriteto”

    And here we go again … Kadilci proti nekadilcem, pravice, prioritete, poseganje in kaj vem kaj še. Neskončne, brezplodne debate, ki sem se jim želela izogniti. Ker nočem s svojo cigareto nikomur težiti in nikogar ogrožati. Če ne zaradi drugega, zato, ker mi kisli frisi pokvarijo večino veselja. Si pa želim – odnesti pir v kadilnico in to sem privoščila tudi zgaranemu stricu, ki sedaj čepi doma.

  6. > Izbral si tiste dele teksta, ki jih lahko uporabis za dokazovanje svojega
    > ‘prav’.

    No seveda, ker nisem dokazoval svojega prav skozi cel tvoj post ampak sem ti hotel samo povedati, da se v nekaterih stvareh pac motis. Vsaj taksnega menja sem, da se motis.

    > Že zato, ker si jaz, ti in nekdo tretji zelo različno razlagamo ta pojem.
    > Dolgoročno imaš mogoče prav (tudi to sem napisala) in da bo država res
    > poskrbela za zdravje tistih, ki sami tega niso ’sposobni’. A dolgoročno je
    > nekaj, o čemer ljduje v trenutni stiski ne razmišljajo

    No, to je IMO narobe. Ce ljudje nimajo otrok in potomcev, je naceloma res vseeno kaj se jim plete po glavi. A ce imajo svoje otroke, bi pa bilo edino prav, do njihovih, otrok, da razmisljajo tudi malo vnaprej. Ne glede na situacijo v kateri so trenutno. Jaz vem, da svojih otrok ne zelim narediti nesrecnih zaradi moje nesrece. Sem preprican, da bom otrokom v precej vecje breme, ce bom napol shiran doma lezal in bo nekdo moral skrbeti za mene, po moznosti pustiti sluzbo, da bo skrbel zame.

    Precej ekstremen primer a tudi realen. Zaradi moje nepokretne prababice je njena snaha pustila sluzbo in skrbela zanjo. Oskrbe na domu oziroma doma za ostarele si niso mogli provosciti. Jaz bi raje videl, da moja otroka skrbita zase in ne zame, ko bom star in betezen.

    > Pripelji teater, pripelji juice bare ali pa mažoretke, večina je delavskega
    > prebivalstva, ki ga ne boš čez noč preobrazil.

    Seveda se ljudje ne bodo cez noc preobrazili in spremenili. Ampak, zaradi tega ne bomo niti poizkusili? Jaz bi vseeno.

    > Kdo/kaj ti daje pravico, da življenje povprečnega delavca označiš za patetično?
    > Dejstvo, da si nekaj let komaj gural iz meseca v mesec, če prav razumem? Pa še
    > nekaj pozabljaš – delavec od rojstva, bo delavec do smrti.

    Naah, ne njihovo zivljenje. Zivljenje povprecnega delavca je lahko povsem v redu. Pateticno pa je, da se mora nekdo zaradi svojega statusa, kakrsnekoli ze je, zatekati k neki potrati, da si polepsa zivljenje. Da si polepsa trenutek v zivljenju, ki kaj hitro mine. Brez te potrate in razvade bi si lahko celo zivljenje polepsal. Pa naj gre to za delavca, ki se mora ob 12h rahlo opiti, po sluzbi pa kar napiti ali pa za ‘celebority’, ki nuca kako crtico kokaina, da se prebije skozi dan.

    To je, pa ce se se tako trudis proti temu, pateticno. Dejanja so pateticna in na nek nacin pomilovanja vredna, ne oznacujem in stigmatiziram pa njih samih in njihovih zivljenja.

    > karkoli pač počneš, tako je nekomu drugemu normalno, da spije kozarec vina in
    > si prižge cigaret. Ker – je to njegov svet, njegov domet. Kdo sva midva, da
    > bova povedala, kaj je prav in kaj ne?

    Ampak, saj tega nihce nikomur ne oporeka. Na zalost je pa druzba taksna, da vsega ne mores poceti povsod. Tudi popivanje na ulici ni dovoljeno. Grem stavit, da so se tudi zaradi precej razburjali.

    > Kadilci proti nekadilcem, pravice, prioritete, poseganje in kaj vem kaj še.

    Ampak, tako bo vedno. 🙂 Na zalost.

    > Si pa želim – odnesti pir v kadilnico in to sem privoščila tudi zgaranemu
    > stricu, ki sedaj čepi doma.

    No, tega tudi jaz ne bi nikomur prepovedal. Tukaj so se bali, da bodo natakarji hodili v kadilnice po spraznjene kozarce in steklenice. Enostavno bi se temu izognili tako, da bi vsak kozarec pozabljen v kadilnici zaracunali. Ljudje bi se hitro navadili nositi kozarce nazaj. Tudi vozicke pripeljejo nazaj, da dobiji tisti Euro. 🙂

Comments are closed.

Comments are closed.