Sosed, soseda, sosedu
Hecna stvar so tile medsoseski odnosi. S sosedi se splača biti prijazen. Včasih. Zakaj so tisti sosedi onkraj meja še najmanjši problem, zato:
Poznamo več vrst sosedov. Prvi so takšni, ki pridejo k tebi na obisk, s katerimi hodiš na kavo, s katerimi se družiš in se razumeš z njimi. Drugi so takšni, ki vedo kdaj greš na stranišče, ki vedo kaj si prejšnji dan vrgel v smeti in z njimi se razumeš samo pogojno. Tretji so takšni, ki jih ne poznaš. Slednji so bolj blokovski.
Najbolj zanimivi so drugi, pod pogojem, da se iz stanovanja/hiše tretjih ne širi kakšen čuden smrad po truplih. S tem avtomatično pridobijo deset točk na lestvici zanimivosti, saj ostali sosedi ugibajo ali je notri truplo človeka ali je notri poginil pes, ker je sosed odšel na daljši dopust ali pa se je enostavno med dopustom sosedu pokvarila zmrzovalna skrinja (stvar, ki se je resnično zgodila našim sosedom in moj foter, kot lokalni superjunak, je plezal iz našega balkona na njihovega ter rešil celotno situacijo). Nazaj k stvari, zakaj so drugi, ponavadi zateženi sosedi zanimivi.
(opozorilo bralcu, vse opisane situacije so resnične in vsakršna podobnost z resničnostjo sploh ni podobnost)
Zateženi sosedi ne marajo psov. Moti jih, da je na zelenici pred blokom pasji drek, ki ga ob enih zjutraj v trdi temi nisi očistil. Tisti drekec-pekec potem skazi tihožitje pečene svinjske zarebrnice z gnilim jabolkom, oboje je skozi okno odvrgel zgoraj omenjeni sosed.
Zateženi sosedi resnično ne marajo psov, saj se zelo radi zaderejo z balkona: “Zgini prasica tja od koder si prišla, pa svojo babo vzami s sabo!” Medtem, ko se zunaj sprehajaš s psom.
Tako zelo ne marajo psov, da imajo čas in poberejo nek pasji drek, ga zavijejo v aluminijasto folijo in ga prinesejo na tvoj prag. Pri tem pa zvesto trdijo, da se na pasje dreke spoznajo in da enostavno vedo, da je to drek tvojega psa.
No, da ne bomo ostali samo pri pasjih drekih, bom izpustil tisto zgodbo, ko sosed zahteva, da iz gozda prineseš vrečko s pasjim drekom. Bom nadaljeval s primerom zaraščenega vrtička. Sosed se ga blagovolji pokositi. Zato ker je to poseben tip zateženega soseda, mu seveda zatežiš nazaj. Poveš mu, da je pokosil eksperiment biotehniške fakultete iz katerega dela tvoja boljša polovica diplomsko delo. Na koncu sprejmeš opravičilo soseda.
Zanimivi so ti sosedi tudi zato, ker imajo svoj pogled na čistočo stopnišča in so prepričani, da zato, ker v drugih blokih čistijo trikrat na teden, bomo morali tudi mi. Po kratkem pogovoru sosedu poveš, da je čistoča pač relativna, če se mu zdi umazano, pa naj počisti. Na koncu odideš, ker ti pove, da je srčni bolnik in da vse kar dela v bajti, je prostovoljno, na njegove stroške. Stopnišče pometeš čez kak mesec dni.
Zaradi obsedenosti s čistočo bo zateženi sosed protestiral proti vsakemu, ki bo na stopnišče postavil enolončnico – rastlino v enem loncu. Saj se iz rastline usipa listje in se potem raznaša po celi bajti. Taisti sosed bo vsak dan skrbno pregledal smeti in če bo našel kakšno (njemu) uporabno stvar, jo bo vzel ven iz kante, pozvonil pri tebi doma in te vprašal, če si tisto stvar v resnici mislil vržt v smeti. Razlagati mu, da ne, da si samo testiral kanto, ne bi imelo več smisla.
Marsikateri sosed je zanimiv in po svoje zabaven ampak tečnemu sosedu nihče ne seže niti do kolen. Edino potrebna soseda, ki pride fuk fehtat bi utegnila biti bolj zanimiva, pogojno seveda.
10 thoughts on “Sosed, soseda, sosedu”
Vidm, da ti vsekakor ni dougcajt 🙂
A se mi samo zdi, a te je Žunko RES travmatiziral ?
Eh, ni blo nekih hujsih travm. Ampak, je imel svoje finte. 😉 Cakaj, da napisem se kako o novih sosedih. :)))
vse bom žunkotu povedal 😉
kaj imaš sedaj iste probleme? upam da ne 😀
Moji sosedje, ki so še najbolj podobni normalnim ljudom so jehovci!
To je očitno slovenski nacionalni šport… Še bolj zanimivi so ljudje, ki mislijo, da je ves svet njihov. Cesta? Cesta je njegova! to, da je zemlja “javno dobro”, je zanje dokaz, da je priposestvovanje dobro zanje… Ah… Raje ne bom…
Blažena hiša pa 200m okol nobenga soseda!
Se strinjam s Pupo…to so tudi moje sanje…ker se ZMEREJ najde nekdo, ki teži…ne glede na to a si v bloku z 100 stanovanji, ali v bajti s petimi stanovanji, ali pa imaš celo svojo bajto in ti teži najbližji sosed…ja, nacionalni šport.
Do vsake hiše, pa četudi je sama pol kilometra naokoli, vodi cesta. In ta cesta gre mimo sosedov…
Comments are closed.