Tukajle, na tem mestu, bom izpovedal svoje ‘sovraštvo’.

V bistvu to ni neko globoko vkoreninjeno sovraštvo. Sploh ne vem. če je v resnici sovraštvo, besedo sem uporabil predvsem zaradi dramatičnosti. Včasih je to potrebno, zgolj zaradi tega, da te ljudje opazijo. Stvar je treba potencirati, drugače gre mimo neopažena. Približno tako, kot so naslovi v časopisih napisani z večjimi črkami. PRECEJ večjimi. Člankov ne bi nihče bral, če ne bi imeli naslovov. 😉

Torej, kje je ključ mojega nezadovoljstva z derivati zgoraj omenjenega produkta, torej operacijskega sistema.

Od začetka. Začel sem z Mavrico. Moja je bila spakirana v že kar solidnem ohišju s pravimi tipkami. 🙂 Nekaj programiranja, nekaj igračkanja. Čez kako leto ali dve sem šele priplezal na ‘osebni računalnik’, torej PC.

Bom malo preskočil. Windows sem začel uporabljati leta 1990. Ob izidu verzije 3.0. Videl sem pa tudi delujočo verzijo 2.nekaj. Pri očetu nekega kolega od mojega brata. 🙂 Z Linuxom sem se prvič srečal tam nekje med letoma 1993 in 1994. Ne vem natančno. Od tistega trenutka delam z obema sistemoma. Enkrat več z enim, drugič več z drugim. Z razvojem programske opreme sem začel že na Mavrici. Programiral sem tako za MS-DOS, kot za Win in potem kasneje še za Linux. Takole, čez palec, več kot deset let izkušenj z obema sistemoma. S to razliko, da sem si ogledal vse različice Windows, medtem, ko se pri Linuxu nisem ubadal z vsemi različicami in distribucijami.

(izpustil sem litanije o vseh drugih platformah in operacisjkih sistemih s katerimi sem imel stik in s katerimi sem se vsaj malo bolje spoznal. Nekaj jih je naštetih v mojem rahlo outdated CVju.)

Skoraj bi lahko trdil, da imam več izkušenj z Windows, kot z GNU/Linuxom. 😉 No ja, ni čisto tako. Večino razvoja aplikacij sem preselil iz Win na Linux, ker sem bil sit anomalij in traparij, s katerimi se mora povprečni razvijalec Windows programja ukvarjat.

Dandanes, imam precej dobro predstavo, kako naj bi izgledal operacijski sistem, kako naj bi izgledala hardware platforma, ki poganja ta ali oni operacijski sistem in vem kaj lahko pričakujem od sistema, ter od platforme. Precej jasni so mi tudi ekonomski pogledi na posamezne rešitve. Ukvarjam se z razvojem programske opreme za Windows, GNU/Linux, HP-UX, AIX in Solaris, v večini ‘profesionalno’ na delovnem mestu. Pa tudi doma, ko nisem vezan na trop komercialistov, ki bi radi moj izdelek prodali. Pa naj bo to Windows ali pa GNU/Linux izdelek.

Torej, z vso upravičenostjo lahko trdim, da je prenekatera težava, ki se pojavi na Windows plod dela umsko nespretnih dizajnerjev in programerjev. Pa naj bo to nekaj tako preprostega kot je priklop monitorja na računalnik ali pa pisanje programa, ki poišče nek točno določen proces in ga spremlja.

Ne zato, ker bi mi to omogočal moj prepotentni ego ampak iz preprostega razloga, zato, ker vem kako določene stvari zgledajo drugje in kako so drugje narejene. Lepšega razloga, si ne bi mogel želeti.

Naslednjo trditev, bom pa napisal s kar precejšnjim vplivom mojega prepotentnega ega. Torej, pri vsem tem si pa upam trditi, da sem v celi zadevi tudi objektiven. Tudi čez GNU/Linux bentim, ker je marsikje tako skupaj sestavljen, da bi ga moj stari ata v svoji garaži lepše poklepal. Včasih čez Linux bentim še bolj kot čez Windows. Resnično.

Uporabljam pa tisto, kar mi v danem trenutku zadosti največ potreb. Trenutno je to GNU/Linux.

Amen.