Črna Betka se sprašuje kaj hudiča je narobe s tem svetom. Precej podobno vprašanje je postavila tudi Nimfa, tam spodaj med komentarji, zakaj se ne moremo vsi imeti radi?

Stvar je v bistvu precej enostavna in preprosta. Evolucija. Survival of the fittest. Najboljši bodo preživeli. Najboljši in najbolj uspešni. Ne nujno najbolj pametni in ne nujno najlepši ampak tisti, ki bodo najbolj zviti.

2500 let nazaj je bilo precej pomembno, da si bil lep in močan, to je bilo ponavadi povezano z zdravjem in s samim preživetjem. Dandanes pa ni več tako. So bolj pomembne druge reči, finančno stanje, družbeni status, pogledi na svet in konec koncev tudi religija. Vse skupaj pa potem privede do takšnega divjanja, kot se dogaja sedaj. Zaradi nekih karikatur, ljubljenega vodje. Eni se zgražajo nad provokacijo, drugi nad divjanjem, tretji pa nad obojim. Jaz pa? Jaz se pa samo smehljam in na vse gledam iz rahle distance. Mogoče celo bolje rečeno iz velike oddaljenosti. Gremo malo skozi zgodovino… Nič hardcore, ne se bati.

Bil je bog in bil je nekaj njegovih privržencev, potem so se ti privrženci razdelili na tri bolj ozko usmerjene skupine. Eni so bili Judje, drugi so bili Kristjani, tretji pa Muslimani. Tako v grobem in precej posplošeno. Vsaka skupina je živela zase in si preoblikovala vero tako kot se jim je zdelo bolj prav. Tudi ‘božjo besedo’ si je razlagala precej po svoje. Vsaka malo drugače. Kombinirano skupaj z genetskim materialom, pridejo ven tri povsem različne skupine ljudi. Vsaka pa ima tendenco, da prevlada in nadvlada ostalim dvem.

Vsaka na svoj način. Nekateri z asimilacijo ‘nevernikov’ in nekaj poboji, drugi spet drugače. Ena skupina je mogoče za odtenek bolj civilizirana od drugih, seveda po njenih lastnih standardih. Tudi precej bolj razvita je, tako sociološko kot tudi tehnološko. S tem pride avtomatsko tudi ‘pravica’ odločanja kaj in kako in pravica postavljanja standardov in postaljanja mej, kaj je civilizirano in kaj ni.

No, po pravici povedano, razstreljevanje samega sebe pred kako osnovno šolo ni ravno civilizirano, pa vseeno kdo to počne.

Kaj bomo storili? Kdo bo koga asimiliral? Dejstvo je, ena skupina bo prevladala, za kakšno ceno? Najbrž visoko. Precej verjetno bo, da bo to tista tehnološko bolj razvita skupina. Ni pa to nujno, da zmaga fizično najmočnejši in tehnološko najuspešnejši. Evolucija se dogaja tudi sedaj. Svet okrog nas, ki smo ga zgradili je zrasel s pomočjo evolucije. Mikroevolucije. Najprej je bila jama, potem je bila lesena koliba, danes je pa Sears Tower.

Hipotetičen primer, vzemimo na primer našo avtohtono človeško ribico, vrnimo se v zgodovino  daleč daleč nazaj, ko kras še ni bil tako zelo jamast in votlinast. 😉 Imamo dve vrsti močeradov, dvoživk, ki na nek način tekmujeta med sabo za prevlado v trenutnem ekosistemu. Recimo še, da je svet pretežno močvirnat, vendar se sestava tal hitro spreminja in voda začenja počasi odtekat skozi tla v podzemlje, ki se začenja luknjati in postaja čedalje bolj votlo in polno nekih mlakuž in vod. Čedalje bolj kraško ratuje. Naši dve vrsti se počasi spreminjata, pri eni se je malo bolj izpostavil gen, ki je vrsti podaljšal rep in naredil močnejše zadnje noge. Ti močeradi so sedaj precej lažje plavali in bili hitrejši pri iskanju hrane. Z drugim močeradom pa se ni dogajalo nič posebnega, ostajal je tak kot je bil. Svet se je nadalje spreminjal in oba močerada sta se precej bolj umikala v podzemne jame, da sta se skrivala pred močnim soncem. Prvi močerad je bil še vedno bolj uspešna vrsta, ki je dominirala. Drugi močerad se je zaradi nadvlade prvega bil prisiljen umakniti bolj v temo, zaradi težav pri lovljenju hrane se je populacija močno zdesetkala, preživelo pa je  nekaj tistih, ki so bili boljši plavalci in so lahko dalj časa zdržali pod vodo. In med njimi so se počasi začele razvijati škrge, tisti, ki so lahko dihali pod vodo, so preživeli ostali so pocrkali. Prvi močerad je medtem začel z lovljenjem hrane po gozdu. Zaradi sonca je bil prisiljen loviti samo ponoči, vendar pa mu njegove močne noge in težak rep, ki je bil sicer koristen za plavanje, ne pomagajo kaj dosti. Medtem, ko že praktično izumre zaradi neprilagojenosti na okolje, oni drugo močerad vesele evoulira v človeško ribico in bo živiel srečno do konca svojih dni. 🙂

Tako, precej poenostavljeno, brez kakih podrobnosti, najmočneši in dominantnejši ne preživi vedno. Niti ne vem, če preživi v večini primerov.

In v primeru našega sveta? V bistvu s svetom ni nič narobe, zadeva evoluira naprej, različne vrste med seboj tekmujejo v preživetju. Zmagali bodo tisti, ki so najbolj prilagojeni okolju. Mikroevolucija se dogaja povsod okrog nas, samo malo bolje treba pogledati. Svet ne drvi v propad, morda drvi v propad Homo Sapiens, vendar močno dvomim. Najhujši nuklearni holokavst bi nas težko iztrebil. Bi se kar nekaj ljudi poskrilo in preživelo, potem bi tekmovali med seboj za nadaljne preživetje. V najslabšem primeru, če bi prišlo do genocida, bi pač preživela kaka druga vrsta, bakterija, karkoli, stvar bi šla naprej. Še nekaj milijard let, dokler bo naše sonce živo. 🙂 Odgovor na vprašanje, zakaj se ne moremo imeti vsi radi je pa še bolj preprost. Enostavno ne moremo, ker smo genetsko tako zelo različni in ker nam je boj za preživetje in dominacijo prirojen, to je na nek način smisel življenja. Preživetje. One way or another. Podzavestni smisel, vgrajen v nas same, v samem bistvu. It’s the essence of life.
Kakšna je modrost vsega skupaj, kaj potegniti iz tega? Live and let live, dokler zmaguješ. Za svoje gene je potrebno poskrbeti in jim omogočiti nadaljno razširjanje.