Pred dobre pol ure sem otroka deportiral k tašči. Gaby še spi, jaz si bom pa privoščil dobršnjo mero programiranja, kar na vsezgodaj. Lotevam se ((V bistvu sem se ga lotil že kar nekaj časa nazaj)) Zend Frameworka, Dwoo motorja za predloge ((Kako hudiča se prevede template engine)) in pa extjs, Javascript knjižnice za grajenje bogatih internetnih aplikacij ((Tako pravijo kar sami, ne glejte mene)). Ob najboljši potici na svetu, ki jo je spekla moja mama in pol litru kakava bom programiral vsaj do kosila! 🙂 Nič lepšega, mar ne?

Hec! Vsakdo trdi, da najboljšo potico speče ravno njegova mama, včasih tudi babica. Generalno pravilo pa je, da je najboljša potica vedno v familiji, mar ne? Jaz še nikogar nisem srečal, ki bi rekel, da najboljšo potico na svetu peče spodnja soseda iz tretjega nadstropja. Ali pa Frangeževa Micka. Najboljša potica na svetu je vedno družinska zadeva. Mafijci bi bili ponosni. No, potica, ki jo speče moja mati je takšna, da ima file vsaj dvakrat toliko kot testa.

Danes je osemnajst let od kar s(m)o se slovenci odločili, da postanemo samostojni. Daljnega leta 1990, dva dni pred božičem so tisti, ki so imeli pravico do volitve odhiteli na volišča in se odločili, da Slovenija postane samostojna država. Tri dni potem, šetindvajsetega decembra pa so razglasili uradne rezultate. Več kot 88 odstotkov glasov je bilo na za samostojno državo. Točno pol leta kasneje je slovenski parlament sprejel Temeljno ustavno listino in deklaracijo o neodvisnosti. Republika Slovenija je postala samostojna država.

Zjutraj, ko sem peljal otroka k tašči sem na sosednji ulici naštel pet slovenskih zastav. Vseh hiš je tam kakih trideset, verjetno celo več. Razmišljal sem o prazniku dela prvem maju in o prejšnjih državnih praznikih. 29. november, dan republike. Praznik, ki smo ga praznovali v bivši državi. Takrat je praktično s vsake hiše visela zastava. Jugoslovanska. Je bilo to zaradi represije in visokih kazni, ki bi jo grešnik, ki ni izobesil zastave utegnil plačati? Ali pa so ljudje imeli bivšo domovino enostavno rajši kot sedaj Slovenijo? Je to mogoče? So ljudje v naši Sloveniji postali manj patriotski, kot so bili prej ali pa jim je enostavno vseeno?

Drugo leto, grem kupit slovensko zastavo in na taščino hišo bom zmontiral tisto držalo za drog zastave, pa magari ga ukradem iz enega bloka. Fucking ponosni bi morali biti, da smo slovenci! Vsi po vrsti. Pa naj bo naša država še tako skorumpirana, gnila in kaj vem kaj še vse. Država smo konec koncev ljudje, ki v njej živimo in se izrekamo za slovence. Zdrav patriotizem, ki je dovolj oddaljen od nacionalizma ni nič slabega je pravzaprav nekaj dobrega in nekaj kar manjka tej državi.

Ljudje, ponosni bodite, da ste slovenci in na svojo hišo izobesite slovensko zastavo. Ne pa, da se režite sosedu, ki je to storil in si potiho želite, da bi mu strela zadela v tisti kovinski drog in mu pometala električno inštalacijo ven iz sten.

Moj drog za zastavo bo fucking lesen!