Smešno je, ko človek tava po dežju. Oblečen v črno, v črni noči in s črnim psom. Že skorajda morbidno. Voda, ki zaide v čevelj te sprva predrami in občutek je neprijeten. Skrčiš prste in se ji umakneš. Stopaš previdno, dviguješ stopala visoko v zrak in se trudiš, da bi čevlji čim manj brodili po mokri travi, po lužah. Vlaga ima pa to lastnost, da ne ostane samo na enem mestu ampak se kar širi in slej ko prej se razširi tudi do tvojih skrčenih prstov. Obraz spačiš v neko čudno grimaso v trenutku, ko ugotoviš, da krčenje prstov ne bo več pomagalo. Vseeno vztrajaš še nekaj trenutkov. Potem prste iztegneš in malo zadržiš dih, razmišljaš kako bi se umaknil pred to mrzlo vodo, ki počasi a vztrajno prodira v notranjost čevlja.

Prsti se počasi že namakajo v vodi, še vedno je občutek neprijeten, hladen in kar čutiš kako se spreminja tekstura kože na prstih medtem, ko tacaš v vedno bolj mokrih in premočenih čevljih. Pomisliš na to, kako je bilo, ko si se še kot otrok kopal v kopalni kadi. Koža na prstih je bila čisto zgrbančena, mehka in rahlo rdečkasta, ko te je mama potegnila iz vroče vode. Tista voda je bila precej bolj prijetna kot tale v čevlju. Topla, vroča, polno pene v kopalni kadi in en kup igrač. Tale voda tukajle, ki pade naravnost izpod oblakov je pa hladna, brez puhastih pen, o kakšnih igračah pa si pri svojih letih ne upaš niti razmišljati več.

Spet se zaveš okolice okrog sebe in dežja. Mokro je že celo stopalo, voda je že začela plezati navzgor po nogavicah. Malo pomigaš s prsti in zaveš se, da že kar nekaj časa takole tacaš po dežju. Spet pomigaš s prsti. Čudno, voda ni več mrzla. Koža na prstih se je že navadila nanjo. Ob stopicanju na mestu ugotoviš, da je občutek vode, ki se pretaka po čevlju in brizga med prsti sem ter tja pravzaprav zabaven. Prijeten na nek čudno moker način. Tacanje po dežju postane bolj poskočno, veselo in skorajda radostno. Ni ti več mar za dež, ki pada izpod oblakov, za mokro travo, za vodo v čevlju. Pred seboj opaziš lužo, zasmeješ se, vzameš tri korake zaleta in skočiš not z eno nogo. Čevlji so premočeni, hlačnice tudi, ti pa še kar naprej skačeš iz luže v lužo, dokler v temi ne priskakljaš do doma.

V življenju se precejkrat zgodi, da v naše čevlje zaide voda, takrat je bolje, da prste čim prej iztegneš in pustiš, da se privadijo na vodo. Na koncu, ko prideš domov, se bodo tako čevlji kot nogavice in prsti posušili. Voda pa bo izhlapela sama od sebe, mar ne?