Otroci hitro rastejo in prej ali slej se odpravijo v vrtec ((Malo šolo, osnovno šolo,…)). Človek takrat sreča in spozna precejšnje število novih ljudi, ki so v stiku z njegovim otrokom.

Tako imata Jakob in Ema vsak po dve vzgojiteljici, ki budno pazita na njiju. Hkrati pa je tukaj še precej drugih vzgojiteljic s katerimi se srečujeta. Zaradi službe in drugih obveznosti Jakob in Ema hodita iz vrtca po cetrti uri popoldan. Takrat sta ponavadi pri popoldanski Vzgojiteljici Maji.

Človek ((Ok, kaj bi se sprenevedal, moral bi napisati moški.)) sprva ni pozoren, a kasneje opazi, kako je Vzgojiteljica Maja vsak dan urejena in opravljena. Simpatična in zgovorna, oblečena v ravno prav ozka oblačila, da si ne moreš pomagati, da ne bi opazil sinusoide, ki poteka od njene glave do njenih pet. Z amplitudo poudarjeno na ravno pravih mestih, skladno in simetrično po vsej dolžini.

Lahko bi pozabil na svet okrog sebe, če bi se malo spozabil, a hkrati je starševstvo nekaj tako nenavadnega, ko se ti dva mulca obesita vsak okrog ene noge in se dereta “Ati, ati, ati”, pozabiš na svet okrog sebe iz popolnoma drugih razlogov. Po krajšem klepetu z Vzgojiteljico Majo ugotoviš, da sta otroka srečna in vesela v vrtcu in jima nič ne manjka. Rada sta tam, tudi zaradi nje, Vzgojiteljice Maje. Vsekakor ne gre pozabiti tudi drugih vzgojiteljic, ki skrbijo, da je našim otrokom tam lepo in da se zabavajo. Justika, Maja ((Še ena simpatična in zgovorna Maja, a ta je dopoldansko-popoldanska 🙂 )), Mojca in Janja opravljajo svojevrstno delo. Pri tem jim pomagajo še številni drugi ljudje, od kuharic, ki pripravljajo neverjetne jedilnike, do čistilk, ki skrbijo, da so otroci tisti, ki zasvinjajo igralnice in ne obratno. Svojevrstno delo, ki gradi otrokovo osebnost in mu omogoča prvi stik s svetom, polnim drugih, neznanih ljudi. Izkušnje, ki jih otroci prinesejo iz vrtca so precejkrat sapo jemajoč. V takih trenutkih mi je teh sto kilometrov, ki jih naredim dnevno zato, da otroka spravim v vrtec in nazaj domov popolnoma nepomembnih in zanemarljivih. Neverjetna četvorka z Vzgojiteljico Majo v ozadju je zmagovalna kombinacija. Hvaležen sem jim, ker svoje delo opravljajo več kot odlično.

Na koncu dneva, ko si otroka uspem otresti z nog in ju izprašam kako sta se imela, se se oblečemo in poslovimo od Vzgojiteljice Maje, ki veselo reče Jakobu naj se pride še malo pocartat preden gre domov.

Jaz pa pomislim, “Joj, ati bi se tudi pocartal…”

😉