… da bi vedel kako delujejo uredniški izbori in ocenjevanja na slovenskih blog agregatih in blog časopisih. Kakšen je ključ, kakšni so kriteriji?

Predstavljam si en mračen svet, twilight zone vs. alone in the dark kombinacija, kjer so blog zapisi rastejo kot drevesa v močvirnatem gozdu, uredniki, dolgobradi škratje ((kako se reče gnome po slovensko?)) z ogromnimi sekirami, ki sekajo drevesa. Simbolika na vrhuncu je zlati zmaj, urednik urednikov, ki kdaj pa kdaj kakšno drevo preprosto zažge z bruhajočim ognjem. Bralci, male veverice, ki plezajo po drevesih in obirajo želod ((recimo, da je to v gozdu nekega močvirskega hrasta)).

Kaj me pravzaprav muči? V bistvu mi je nerodno povedati. Ker je smešno, žalostno in zabavno, ter hkrati tragično in morda celo pomilovanja vredno. Poleg tega si bom pa spet nakopal cel pehar srepih pogledol in zmrdovanja. Vas zanima? 😛

Pet dni nazaj ((Google Standard Time)) , sem na drugi svet poslal mail, da se njihove novice rolajo na mojem blogu. Danes, malo manj kot en dan po objavi mojega prometa, sem featured na Drugem Svetu in dobim mail, da so me uvrstili med njihove prijatelje. Ne, ne pravim, da je kakršna koli povezava in dejansko se mi zdi, da so trije dnevi, da me uvrstijo med svoje prijatelje čisto realen čas za kaj takega. Drugega sveta nisem spremljal in niti ne vem kako delujejo, sem prebral nekaj malega ampak bi se sprenevedal, če bi rekel, da jih poznam. 🙂 V bistvu, mi je cela stvar hecna, zaradi naslednjega dogodka. Anomalije.

Včeraj sem svoj post o prometu opazil na Blogorolinem Hot’a’lot ((čemu služi drugi opuščaj?)) in to z neverjetno 100% pri thumbs up! Srce mi je zaigralo. Patriotsko sem tudi jaz zapisu pritisnil thumbs up, jebeš, to ni evrovizija, kjer ne smeš glasovati sam zase. Še danes zjutraj sem bil srečen. Ampak, kot pravijo, sreča je opoteča. Sedaj me v Hot’a’lot ni več. Za zjokat! Zginil sem! Namesto mojega zapisa so v Hotalot zapisi s thumbs down ocenami! Najprej sem hotel poslati mail, bug report, morda jim pa kaj nagaja. Saj konec koncev je Beta. Potem me je pa spreletel srh, kaj če me pa ne marajo. Cenzurirali so me, zato, ker sem napisal, da ni od njih nobenih konkretnih zadetkov. Sigurno!

Pa zadnjič sem jim en zgrožen mail poslal, da v anketi sprašujejo po blogorolinih dobrotah, kdo jih uporablja a na strani pa nikjer linka na njihove dobrote. Še pred tem sem jih praktično obtožil, da je njihov plugin nekaj ferderbal WordPressove filtre. To, da bi rad dal njihov stripe na svoj blog ampak, da nočem trapastega javascripta tlačiti v svoj blog in klicati bogsigavedi kakšne funkcije se jim sploh omeniti nisem upal, naj jim mar povem še to?! Madonca! A se kdo spomni helikopterja nad menoj? JaKa je imel prav, moralo bi me skrbeti! Še posebej zaradi tega, ker sem helikopter večkrat opazil… Prepričan sem, da gre za neko zaroto…

Enkrat mi je pri dramskem krožku tovarišica ((ja, mi smo imeli še tovarišice v šolah in Tita na steni, sliko, maršal je bil že zdavnaj mrtev)) rekla, da preveč dramatiziram. Poveljnik v vojski pa, da preveč kompliciram. Ampak nisem kompliciral, opisal sem hipotetično situacijo, ki se utegne zgoditi na straži. V bistvu je bilo vprašanje povsem veljavno. Namreč, na straži se neznanca, ki se približa tebi, stražarju,  ustavi z besedami: Stoj, kdo gre? V primeru, da se ne ustavi se je potrebno oglasiti : Stoj ali streljam! in pri tem repetirati puško. Po zaključeni proceduri in ko se neznanec predstavi ali pa odide ostane stražarju en naboj v cevi puške. V primeru, da sedaj pride še en neznanec. Se procedura ponovi in ob ukazu Stoj ali streljam se puška spet repetira. Repetiranje puške je ustrahovanje, da se tisti malo ustraši, baje. Ob tem prejšnji naboj zleti iz puške in pristane neznano kje, lahko tudi dva metra stran v travi, morda celo močvirju in se potopi na dno brozge v kateri stoji stražar.

Moje vprašanje je bilo, kaj hudiča potem s tem pogrešanim nabojem? V času miru so vsi naboji prešteti, nabojniki zaplombirani in če kje kaj manjka, potem je vojak za to odgovoren in kaznovan.