Zakaj GNU/Linux, če sem povprečen uporabnik?

Zakaj GNU/Linux, če sem povprečen uporabnik?

Moj prispevek v tejle temi na Slo-Techu.

Zato, ker je programska oprema zanj praktično zastonj v primerjavi z drugimi platformami. Ker mi ponuja praktično vse, kar en povprečen uporabnik potrebuje.

Je sistem, vsaj tako uporaben za povprečnega uporabnika, kot je uporaben kak drug sistem? Za nekoga, ki ve kaj je miš, ki ve kaj so ikone in ki ve kako se na njih klika. Je. Za nekoga, ki ve še manj, prav tako. Vsaj tako je uporaben, kot drugi sistemi, če ne bolj.

Če postaviš dva enako neizobražena tepca pred računalnik vsakega s svojim OSom, bosta oba približno isto hitro napredovala z delom.

Zakaj je vsaka trditev, da Linux okolje ni primerno za nekega povprečnega uporabnika navadna laž? Zato ker okolje je primerno. Po več kot desetimi leti dela z nebroj Windows sistemi in z nebroj Linux sistemi si upam trditi, da je okolje povsem primerno za povprečnega uporabnika in to povem povsem objektivno.

Kdor ne more narediti enostavnega prehoda iz enega sistema na drugega je po domače povedano bedak ((Tukaj dopuščam možnost, da subjekt ni bedak ampak so ga učili bedaki. Dejansko, so učni procesi, kjer se tako uči)), ki se je na pamet naučil en sistem, si zapomnil kako zgledajo ikone in ne kaj pomenijo, ter je potem ‘uporabljal’ računalnik.

Vsak, ki trdi, da povprečna Linux distribucija nima vsega potrebnega za domačo uporabo govori na pamet, ker:

  • se pač dela pametnega (a v resnici niti ne ve kaj govori).
  • je precej pristranski in si izmišljuje stvari samo zato, da bi dokazal svoj prav.
  • je tepec.

Povprečen uporabnik se preganja po internetu, uporablja nek messenger, morda še IRC clienta, bere svojo elektronsko pošto in morda enkrat na mesec natipka kakšen dopis/seminarsko/prošnjo/… ali pa še to ne in jo potem morda celo natisne. Poslušanje glasbe in filmov na računalniku je pa tudi samoumevno in predvidevamo, da to počne tudi povprečen uporabnik.

Dodatno včasih kak povprečen uporabnik prenese fotografije s svoje digitalne kamere na računalnik, jih malo preglejuje in pošilja okrog po mailu.

Povprečen uporabnik ne ve kaj je Photoshop, Corel Draw, … in jih tudi ne potrebuje.

90% ((verjetno še kakšnih pet procentov več)) ljudi, ki določene programe potrebujejo in so nadpovprečni uporabniki, teh programov v resnici ne potrebuje in bi lahko svoje delo opravili s prostimi različicami takšnih programov ampak tega ne storijo zato, ker so pač nadpovprečni uporabniki ((Možnost obstaja, da ne pozanjo alternativ)).

11 thoughts on “Zakaj GNU/Linux, če sem povprečen uporabnik?

  1. Jure, MS Office 2007 je tako drugacen od predhodnika, da se ga moram tudi jaz precej uciti na novo. A tega pa ni ljudi strah? 🙂

    Ampak ni nevem kak problem, ker vem kako se nardi bold crke, sanja se mi pa ne, kako zgleda ikona za bold crke. 🙂

  2. Jaz ko sem začel z linuxom, je bil problem, ko je prišlo do nekega problema. Nisem vedel da lahko program poženem s konzole in mi lahko izpiše natančno kaj je narobe, kar je ogromno boljše od tistega an error has occured dialoga (send / don’t send). Nisem vedel kaj je dmesg – spet en odličen pripomoček za troubleshooting sistema. Bil sem navajen (oz. razvajen) s filozofijo win okolja.

    Na začetku sem preizkušal distribucije, tako da sem jo namestil in če kaj ni delalo je letela dol, preizkusil sem RedHat, Mandrake, SuSe (mogoče še kako) in resno začel delat z SuSe 9. Takrat sem nekako začel tipat sistem natančneje, ob tem pa so se distribucije že normalizirale (kar si out-of-the-box namestil je delalo). Še vedno kar pa nisem mogel uživati so bili napredni software upravljaljalniki, ki so bili tesno povezani z internetom -> izbereš kaj želiš, ti stanka in samodejno namesti, tukaj gre precejšnja zahvala tele.kom-u, da sem dobil adsl komaj pred par meseci, zato sem moral ročno tankati rpm-je, source, in kompajlat (za začetnika je to velik križ).

    No sedaj, ko sem tole osvojil in ko pomislim na win, mislim da ne grem več nazaj. Oba računalnika laufati isti sistem, posodobitve so takorekoč avtomatske (in brez restartov ko posodobiš player :P).
    Edino kar opažam je da moja mama mora imeti obvezno ikono od opere na namizju drugače je mrzla, oče zna klikat in raziskovat programe ter šarit po disku, sestra ni imela težav (mlajša generacija). Nekako opažam da so ženske (starejše generacije), tiste ki delajo po “postopku”. To sem opazil pri moji mami, teti (rahlo mlajša, win uporabnica) ter uslužbenki v dijaškem domu, kjer sem rihtal računalnike (isto v win okolju). Najbolj je bilo zanimivo (ona je veliko skenirala, pripravljala članke…) in si je na list zapisala točen postopek kot sem ji povedal. Sedaj si predstavljate ko je bilo potrebno skenirano sliko npr. rotirat – nova if točka na papirju 🙂

  3. Glede na to, da sem pred kratkim presedlal na Ubuntu (no, pred kratkim sem formatiral disk in Windowse poslal v večna lovišča), bi nekaj rekel na to temo.

    Strinjam se, da za ‘normalnega’ uporabnika (sem uvrščam vse word/outlook uporabnike) ni prav nobenega (ampak res nobenega) razloga, da ne bi šli na Linux. Pri najboljši volji se ga ne spomnim. Po moje je kakšna Ubuntu distribucija še bolj prijazna kot Windowsi, če govorimo o out-of-the-box sistemu.

    Ampak – ko pa gremo na malo bolj napredne stvari (skeniranje, modem, IR, TV tuner, …) recimo, je pa ‘navaden’ uporabnik v 90% mrzel. In to zato, ker ni neke uradne podpore in priročnikov, kako se kaj naredi. Res je, vse se najde (no, večinoma), ampak v takem primeru moraš že malo znati iskati po spletu in biti vešč s terminalom…

  4. Noben poznavalec operacijskih sistemov ne more objektivno trditi kaj je za povprečnega uporabnika bolj preprost o.s.

    Glede Office 2007 sem pa bral študijo, ko so 1/2 ljudem zadali določeno nalogo, ki so jo mogli narediti v Office 2003 (kreiranje določenih dokumentov – tabele, slogi, oblikovanje, slike,…), druga polovica pa je morala isti dokument(e) kreirati v Office 2007 – rezultat je bil prav presenetljiv, saj je kar precej več uporabnikov, ki je uporabljalo Office 2007 naredilo dokument dosti bolj popoln (oz. blizu zahtev) kot pa tistih, ki so uporabljali Office 2003. Uporabniki so bili seveda vsi skorajda čisti začetniki v kreiranju dokumentov. Link do te študije bom postal takoj, ko bo BW postal link do študije za katero stoji tista izjava: 90% ljudi…^2 (verjetno še kakšnih pet procentov več).

    Skratka post brez kakršnekoli teže (ali dejstev), ki je daleč od objektivnosti.

  5. Deset let dela na ‘tech supportu’ za kakih 1000 uporabnikov me popolnoma kvalificira in naredi kredibilnega za zgoraj zapisano izjavo.

    Ce tebi to ni vsec, mi pa dol visi… Preprosto povedano.

  6. Bomo vprašali tiste ki delajo na helpdesku na Siolu. S supportom za 100 tisoč userji sigurno vejo največ

  7. Sem takozvani “power user” XPja.

    To pomeni, da sem v dolgih letih uporabe pripeljal XP do tega da od trenutka ko vstavim instalacijski CD do trenutka, ko mi živalca brni najhitreje kot zna, ne kliče nikogar, ki ga nočem klicat in predvaja ter odpira vse kar mora, minejo kake tri ure.

    Že par let si vsake toliko časa rečem “čas je za linux”. Ravno prejšnji teden sem si vzel soboto, poslal punco h kolegicam in downloadal nekaj distrubucij.

    V mislih sem imel dve mašini:

    multimedijsko, ki pretežno predvaja video v spalnico in ima zato bluetooth miš.

    ter (star, Armada M300) laptop, ki se mora predvsem pogovarjat z vsakim wirelessom (magari ukradenim) ali pa se prek bluetootha povezat s Samusung mobilcem, da spleza na net.

    Tokrat sem sprobal: Ubuntu, Mepis, Fedoro Core ter Debiana.

    Vzel sem si res veliko časa. Kljub temu, da nisem pingvin, znam googlat in sledit navodilom.

    V best caseu sem prišel do točke, kjer sem moral za laptop pisat skripte za povezavo na domačo, WEP zaščiteno mrežo in modemski Bluetooth priklop, miš na stacionarcu pa je delala občasno in počasi.

    Oboje mi na XPjih dela ne da bi razmišljal. Hkrati mi recimo omogoča na laptopu zelo natančno določat porabo elektrike (baterija zdrži do dve uri, na linuxu cca. 45 min) na MMboxu pa VLC predvaja stvari, ki jih njegova linux verzija ne in tudi posluša navodila multimedia tipkovnice.

    Ravno tako se nobedna od naštetih distribucij ni mogla kosati s hitrostjo(!) spucanih XPjev. Vem, da bi lahko vzel DamnSmall ali kaj podobnega, a ti imajo še slabše podprt hardware.

    Torej – moj kontra argument je, da se mi zdi linux super primeren za userje, ki rabijo osnove (kot si opisal) in so seveda (če bi kdo od nas zares uporabljal legalno kupljen softwer) veliko cenejši. Super je torej za organizacije s kopico identičnih računalnikov, ki morajo počet določeno število stvari.

    Žal pa je moj prvi kriterij do računalnika, kljub temu da sem nekaj malega geeka, usability – da stvari delajo brez večjih komplikacij, to kar hočem. Tega pa linux, če nimaš “ready made” podpore, zaenkrat še nima, oziroma ni primerljiv z XPji.

    Definitivno pa na celi črti, tako v podpori hardwarea kot v hitrosti in uporabnosti, podre Visto.

    Še enkrat bom probal čez kako leto.

    jure

  8. > V best caseu sem prišel do točke, kjer sem moral za laptop pisat
    > skripte za povezavo na domačo, WEP zaščiteno mrežo in modemski
    > Bluetooth priklop, miš na stacionarcu pa je delala občasno in
    > počasi.

    No, meni vsega tega ni bilo treba poceti. So stvari delovale.

    Sicer so pa tvoji argumenti povsem solidni. Se strinjam z njimi. Ce ti stvari ne delujejo out of the box in se z njimi ne mislis ukvarjati, potem definitivno Linux ni zate.

    Linux je pac taka stvar, da se je treba z njim ukvarjati, ce nisi totalni lolek. Takrat pac kliknes ikono firefox in gres ‘na net’. Za tako uporabo pa povsem zadosca. 🙂

Comments are closed.

Comments are closed.