Zmagovalni pokrovček

Zmagovalni pokrovček

Zaključek posta, ki je začel nastajati meseca Marca…

V naši družini smo precej veliki porabniki mleka. Pravzaprav je poraba že tako velika, da sem razmišljal o nakupu krave. Ne rabi biti mlekarica, kak liter, dva mleka bo že dovolj na dan. Pravzaprav, bi verjetno zadostovala že koza. Morda, ko se preselimo ((Medtem, smo se že preselili a imamo premalo trave za kozo. Vsaj zaenkrat)) Kdo ve.

Pri veliki porabi mleka, je mleko potrebno nabavljati na zalogo, saj bi sprotna nabava pomenila sprehod do trgovine prav vsak dan. Kar je pa pri vsej moji lenobi popolnoma nedopustno. S tem, kupljenim mlekom je pa križ. Pri nas imamo vsaj tri različne mlekarne, ki imajo vsaka svoj način pakiranja mleka. Potem sta še vsaj dve vrsti ‘prepakiranega’ mleka. Merkatorjevo in Šparovo. Če se s tem ukvarja tudi Tuš, ne vem, ker tja v bistvu ne zahajam. Verjetno ima tudi Tuš svoje mleko.

In vsak tak ‘proizvajalec’ mleka ima nek svoj način zapiranja embalaže, ki je že bila odprta. Od pokrovčkov z navojem, ki embalažo temeljito zapre, do nekih clip-on plastičnih zapiral, ki recimo, da zaprejo embalažo. Poleg samega zapiranja je pomembno tudi odpiranje. Kolikšna je verjetnost, da bo mleko ob odpiranju pobegnilo iz embalaže? Se bo embalaža lepo odprla? V primeru, da se embalaža odpre na pol so ponavadi težave pri nalivanju.

Možnosti je neskončno.

Kakšen je pa vaš zmagovalni pokrovček? Je kak state of the art pokrovček, ki se lepo odpre in se potem lepo zapira?

13 thoughts on “Zmagovalni pokrovček

  1. BigWhale ne wem ce se ti tega se spomnis, ampak vcasih smo mleko kupovali v plasticnih vreckah (1 liter). Nobenih pokrovckov, odvijal, kaj sele zapiranja. Lepo si odrezal (odgriznil) vogal vrecke in zlil mleko v lonec. Tam je tudi ostal, dokler ga nisi porabil.

    Null problemo 🙂

  2. Aha, in ko se ti je vrečka na poti iz trgovine preluknjala, je bilo pa še posebej veselo. 🙂

    Glasujem za embalažo z navojem. Malo zaradi navoja, malo pa zaradi lepe velike okrogle odprtine. Embalaža s plastičnim zatičem nudi premajhno odprtino, da bi hkrati skoznjo mleko teklo ven in zrak šel nazaj v embalažo. Zato ima pri takih embalažah mleko navado pljuskati, tako da se ga težko naliva.

  3. Poleti sem v enem precej zakotnem kraju videla tele plastične vrečke v velikih količinah 😀

    Moja mama je imela neko posebno plastično stojalo zanje 😀

  4. Sicer požrem dol tiste običajne plastične brez navoja – kar se tiče odpiranja.
    Prvič se zatakne pri odstranjevanju alu koščka, ki pokriva odprtino tetrapaka. Sovražim, če/ko se strga in moram potem preluknjat z nožem ali nohti ali…

    Tisto, kar me spravi na obrate je tehnika, kako naliti prvi curek mleka. Ponavadi ga nalivam v skodelico s kavo in – ugani – vse okrog šalce je poškropljeno! Rešitev za to sicer obstaja, ampak do Slovenije ni še prišla. Videla sem jo lani v Grčiji in je zelo preprosta: del plastike, ki pokriva “luknjo”, je perforiran na dveh mestih. Na tistem, običajnem, in malo stran še z majhno luknjico, toliko da zrak zakroži. Podobno kot, če s škarjami prerežeš oba zgornja kota tetrapaka.
    Tako smo delali včasih, ko ni bilo nobenih pokrovčkov. Sploh. 🙂

  5. Z navoji je problem to, da jih jaz precejkrat prevec zategnem in se potem ne zapirajo vec tako kot bi se morali. Naravnost na jetra mi pa gredo tiste stvari, ki imajo sicer plasticni pokrov z navoji ampak le-ta ne tesni.

  6. Meni okrogli navojcki niso vsec, ker so posebej in mimogrede odletijo v kaki kot ali pa te motijo v roki in jih moras odlozit med navijanjem. Ce pa ze, se mora odpret tetrapak hkrati z odvijanjem pokrovcka – sovrazim tiste, ko je treba nekaj ven vlect. Najbolj vsec so mi tisti, ko jih odpres z eno potezo in hkrati pedrejo notranji prevoj, taki podolgasti, ko majo eno palcko al nekaj, ko se pol nazaj zatakne – takega lahko uporabljas z eno roko. Zakaj pa se mora pri vas tak dobro zapirat, ce itak tolko porabite?

  7. Domače mleko s taščine kmetije in literški lonc.
    Za transport na dolge proge pa steklenica z navojem.

  8. Z navojem. Ampak kaj ti pomaga fakin’ navoj ko pa tista plastika, ko odpreš mleko v štartu poči. Potem pa z nožem groziš mleku naj se odpre.

    Sovica, če malce prekalkuliraš lahko tudi obrneš mleko tako, da je več prostora v škatli na vrhu in počasi naliješ in paziš, da je “dotok” zraka v notranjost vedno odprt.
    Lol, a lahko še kaj bolj zakompliciram opis? 🙂 Lahko pa tudi luknjaš karton 🙂

  9. @ Tamala: ne, ne, sploh nisi zakomplicirala opisa, hehe. Težaven je itak samo prvi pljusk, potem pa ni problema.
    Tetrapake sem luknjala na delu, pri ribezovem soku, ker je le-ta vedno… špricnil po belih prtih. Potem pa so sodelavci znoreli, ker so imeli navado pretrest tetrapake, preden so nalili sok. Si predstavljaš, koliko pošpricanega ribeza je bilo šele takrat? :S 😀

Comments are closed.

Comments are closed.