Za geeka se spodobi, da svoje potomce vzgoji v pravem ‘geek spiritu‘, zato sem se pred časom odpravil po nakupih. Iskal sem računalniške igre, ki bi bile primerne za Emo in Jakoba ((dve in tri leta)). Nič kaj konkretnega nisem našel, ko sem že skoraj obupal sem v BigBangu zagledal prikupnega sneženega moža na ovitku z oznako PC-CDROM. Aham, poučne igre za otroke od treh let naprej. Fino, dajmo kupit. Pa sem kupil. Toybox – Zima. Morda bo pa tamalima…
Trenutno sem doma s tamalim, ker je bolan. Zato se je za kurirja javila tašča in odnesla pred kako uro tisto nesrečno vlogo za znižano plačilo vrtca v vrtec. Baje je tam bila kilometrska vrsta, nakar ugotovi referentka, da pri privolitvi za vpogled v nekatere moje osebne podatke nisem podpisan. Tašča me je kar sama podpisala in se postavila nazaj v vrsto ((Da ne bi bilo tako očitno)). Ob oddaji vloge, referentka pravi: “Ja, vi bi pa lahko vašim tamladim…
… pred spanjem se prebere pravljica, pove nekaj izštevank, naredi se lutkovna predstava ali pa se otroka enostavno lovi po sobi gor in dol in se jima skriva za posteljo. Danes je Ema prevzela iniciativo. Jakob je želel slišati pravljico o stricu, ki je zgradil tisto ladjo. Od nekje se je doma znašla precej posrečena slikanica Svetega Pisma. ((Polž že verjetno zavija z očmi in se sprašuje kaj je s Peščem in Raketo. Hehe. No, Pešeč in Raketa čakata na…
Prva bizarnost je bila že to, da sem se na sekret odpravil s prenosnim računalnikom ((kar sicer ni nič novega, a vseeno, normalni ljudje tega ne počenjo)). Druga bizarnost je to, da mi je Ema odnesla sekret papir. Tretja bizarnost je bila to, da sem ji rekel naj mi prinese papir. Prinesla je en listek. No, na koncu mi je moja predraga hči vseeno pomagala. Z rezultatom sem bil več kot zadovoljen!
Danes na sporedu, risanke. Cel dan.
BigWhale, svoji dveletnici: “Ema! Ne smeš tega. Butara mala!” Ema, dveletnica: “Ati, ti si pa bučman!” Mnja…
“Ati, ritka me žuli…” “Daj sleči hlače, da vidim.” … “Ja, kdo ti je pa ritko brisal?” “Sam sem jo.” “Aja? Zakaj pa to? Če sva se zmenila, da ti jo bo vzgojiteljica!” “Ati, če sem se pa učil ritko brisat.”
… svojega otroka pa kar nahranite, mamica. 🙂 Našel sem tale zapis, s pripadajočimi komentarji. Pa si nisem mogel pomagati in sem enostavno moral napisati reply, ki ga bom objavil tukaj, ker se je malo razlezel.
Tole sta mi poveznila na glavo in rekla, da sem zaklad. Se komu zdim dragocen?
Le kaj narediti bolanim otrokom za kosilo? Ah, odgovor je preprost… 🙂 Update: Po kosilu je Jakob izjavil: “Ati, zdaj mam pa umazane zobke, mi narediš kakav, da jih malo poplaknem?”