Včeraj zvečer sem nekaj obujal spomine in klikal sem ter tja in se priklikal to on line singla skupine Mi2. Fino, zanimivo in poslušljivo, kot vedno pri Mi2. A ne morem mimo ene stvari, ki jo je človek opazi.

Vzemimo na primer nekega naključno izbranega glasbenika s slovenske scene. Domen Kumer, na primer. Ma ne. Pustimo Domna, sem ga že preveč obdeloval, se bo še komu zasmilil, recimo skupina Kingston, pesem Republika Banana:

To je tak komad da se pleše da se žura
ni ti treba stalno zehat in gledat kolk je ura..
za vse debele suhe lačne ali site
napete in sproščene utrujene spočite
spet bo kritika destruktivna in bo pljuvala a nam bo vseen
vse bo še mega super fino fajn saj ulica bo pela ta refren:

Mi delamo kar se nam ljubi a ljubi se nam petkrat na dan
poležavamo na plaži vsak je nasmejan
Mi delamo kar se nam ljubi a ljubi se nam petkrat na dan
zapri oči saj to ni Havana to je republika Banana

Rima štima? Žura-ura, site-počite, vseen-refren. Dan-nasmejan, dan-Banana. Ajd recimo. Kaj pa ritem? Ah, dobro, pustimo to, dovolj je bilo analiziranja. Kingstoni za sebe pravijo, sicer v tretji osebi, a vseeno: “Za sabo imajo lepo število hitov, ki jih niti ne štejejo več, vemo pa, da brez pretiravanja vse, kar pride izpod njihovega glasbenega peresa, postane uspešnica.” ((Vir: Spletna stran Kingston)), res je skupina Kingston je sproducirala nešteto število uspešnic. Prav vse uspešnice pa se ponašajo s podobno trapastimi besedili. Tole, približno, je slovensko povprečje. Najhuje pri vsem tem je to, da imamo še polno slabših skropucal. Kingstoni so vsaj zabavni, a ne? Pa vsi njihovi komadi zvenijo isto in človek točno ve kaj lahko pričakuje. Juhej!

Potem imamo pa na drugi strani skupino Mi2. Tole so spesnili v njihovem on-line singlu:

Slačim te počasi, ti zvesto mi slediš
Dobro veš kaj hočem in jaz vem kaj želiš
Zakleneš me tja kamor sonce ne posije
Kjer cveti najlepša roža poezije

Daješ se mi cela vsak, sram je odveč,
Ko prihajam z juga je tebi najbolj všeč
Nežno, rahlo grobo, plima in oseka,
Na ustnicah radosti sled medu in mleka.

Perverzno, umazano in pohotno, skorajda analno. Brilijantno! In to pride od petih kmečkih fantov iz Rogatca, enega zabačenega kraja kraja bogu za hrbtom, kjer je vprašanje če sploh vedo kaj je slovenski jezik, a ne? ((Pri branju je tole obvezna oprema …))

Kdo v resnici dela uspešnice? Glasbeniki ali mediji?