Črnec je postal predsednik ZDA, malo pred tem pa je ženska postala urednica moške revije. Bog nam pomagaj, mar ne? Vsak tapravi dedec bo takoj rekel: “Ja kaj pa tale baba tukaj dela, kaj se pa ona spozna na moške zadeve!?! U kuhno nej gre posodo pomivat”. Mar, ne?

Barbara Bizjak je tista, ki je v roke vzela vajeti slovenske revije Playboy. V zadnji lanski, številki revije je podpisana kot (ne)odgovorna urednica. Le čemu? Morda je to varovalo, če bi se zgodilo, da se v reviji pojavi kakšna ženska, ki ne sodi v lepotne okvirje današnje družbe. Potem Barbara enostavno reče, “Jaz sem ženska in nimam pojma kaj je vam tipom všeč! Sorry.” nakar vsi skomignemo z rameni, v stilu, bo že držalo. Ob prebiranju revije sem naletel na kar nekaj ženskih imen v uredništvu, med sodelavci revije in me je že kar zaskrbelo. Jebemtiš, da ni tole kaka babja revija! Pišejo jo babnice, urednica je babnica, še urednica fotografije je babnica! O Sveti Miklavž! O fotkah, ki bodo v reviji odloča baba! Pa saj to ne more biti res! Pleme amazonk so tam. Sigurno! Po temeljitem štetju ljudi, ki sodelujejo pri reviji sem  se pomiril. Naštel sem osemintrideset moških in devetnajst žensk. Še sreča…

Vas zanima kaj sem spraševal Barbaro?

1. Barbara, nerad se ponavljam ampak tudi pri tebi me zanima, kaj bi počela po koncu nuklearne vojne. Ujeta na majhnem atolu, z obilico hrane, nekaj ščurki, ki jih lahko, če hočeš, šteješ tudi med hrano. Uredništva Playboya ni več, nikogar ni več. Ti in ščurki. Kako se boš zabavala?

Medtem ko bi čakala, da me obilje radioaktivne hrane neogibno pokonča, bi se slej ko prej začela ukvarjati tudi z mislijo, ali ne bi po vseh ljubkih svežih mutacijah vendarle veljalo poskusiti ene orgije s tistimi par ščurki. Morda pa se le podrejo Darwinove bariere in se rodita žužkasto humanoidna Adam in Eva v tem atolastem postapokaliptičnem raju.

2. Saj vem, najbrž so te že stokrat vprašali. Jaz bom vsaj sto prvi. Ženska, urednica moške revije. Zakaj človek najprej pomisli (no, upam, da nisem edini) na praktično vse lezbične prizore, ki jih je kadarkoli videl, medtem, ko si poizkuša vizualizirati delo v takšnem uredništvu. Vedno je pisarna, dve, tri, pet žensk in potem nenapovedano vstopi moški. Se to pogosto dogaja? Razveseli nas!

Heh, to je bolj vprašanje zate, se ti ne zdi? Čeprav – kaj za vraga počne moški v lezbičnem prizoru? Kakšne filme to gledaš, medtem ko v uredništvu drug drugemu masiramo organe, da bi zrasli, dragi sesalec?

3. Je bilo kdaj kaj pomislekov pri sprejemanju te (ne)odgovornosti urednikovanja? A si se kdaj zamislila in se vprašala, “Mar me je dovolj v kikli, da tole speljem?”. Občutek imam, da ti gre stvar kar dobro od rok. Revija še vedno izhaja, ženske se še vedno slačijo, moški še ne. Izgleda vse ok. Pa je? Pelješ stvar samozavestno naprej in se ne bojiš, da bi ti kdaj kak moški uredniček prekrižal pot?

V kikli me je dovolj, da speljem vse, česar se resno lotim. Da bi se bala nekakšnih uredničkov? Da s sredstvi, ki jih imamo na voljo, na tržišču, kakršno je slovensko, delaš revijo, kot je Playboy, moraš biti urednik. Pomanjševalnice ne pridejo v poštev. In spol ne igra vloge. To se morda sliši samovšečno ali prepotentno, je pa nič manj in nič več kot zelo realno.

4. Jaz že komaj čakam kakšno posebno izdajo slovenskega Playboya. Nisem reden bralec, bi se zlagal, če bi rekel, da sem. Nazadnje sem delal primerjavo Playboya in novega, slovenskega, Maxima. Slednji je sranje, resno. Takrat sem Playboya tudi kupil, prej pa dolgo časa ne, zato niti ne vem kako je s temi našimi posebnimi izdajami. No, kdaj bomo ugledali Big Tits in pa Sexy Moms izdajo ali kaj podobnega?

Če misliš na te tematske slikanice, potem jih lahko v bolje založenih kioskih ugledaš kadarkoli. Dvomim, da bi te motilo, da so življenjske zgodbe protagonistk napisane v angleščini. Če res želiš Dude ali Pohotnice, pa boš moral še malo počakati. V uredništvu Playboya namreč živimo v morda utopičnem prepričanju, da nas Slovenci ipak kupujejo tudi zaradi člankov, ki so delo naših novinarjev in le redko prevodi iz ameriškega originala. Takšne in drugačne punce se najdejo kjerkoli na netu, nenazadnje tudi na Playboyevem sajtu, in tam si lahko po sebi ljubih kriterijih vsak svoj izbor poljubno sestavlja sam.

5. Kakšna je izbira zajčic pri nas, ste jih že nabrali en ducat v eni sezoni? Se punce tepejo, da bi bile slikane v reviji ali gre bolj za materialno vprašanje? Če vržete na mizo kuverto z deset tisoč evri, bi se češpljic trlo, če pa ponudite dvesto sedemdeset evrov minus DDV, je pa bolj suša? Kako pomemben je v resnici denar pri teh stvareh in koliko resnično samozavestnih žensk se najde pri nas, takšnih, ki jih ni treba prepričevati z denarjem?

Leto 2008 je bilo precej plodno in bi, če ne bi v januarski številki še enkrat slikali masovke z letnikom ’07, v junijski končno tudi mi objavili slik dvojca Osenar-Grohar, v decembrski pa eksotično Mihaelo poslali na goli sprehod po ulicah Ljubljane, z novimi imeni slovenskih deklet dejansko lahko napolnili prav vsako številko. Če pa faktor novosti zanemarimo, ste si lahko v nula osmem pasli oči (ali pa se zgražali nad tem, kako povešene imajo, kako sfotošopirane so, kakšna kolena imajo, karkoli pač že) na 14 Slovenkah! In eni Nemki filipinskega porekla, ki je v novembrskem mrazu čutila Slovenijo.
Tako da ne, deklet nam ne manjka, je pa res, da jih ni nikoli preveč, kar z drugimi besedami pomeni, naj punce nikar ne oklevajo, če jih fotografiranje zanima! Izkušnja, pravijo vse po vrsti, je prav prijetna. In še vse mame, babice, bratje in domače živali so ta šok preživeli! Kar pa se tiče denarja, je znesek, ki ga pri nas za poziranje dobijo dekleta in h kateremu velja prišteti še vrednost nagrad ob izboru za dekle leta, za nekatere ponižujoče nizek, za druge lep zaslužek za delo enega dne, obstajajo pa tudi takšne, ki jim to sploh ne igra nikakršne vloge, ker so prišle k nam zato, da uresničijo svoje sanje in se pojavijo v Playboyu. Ne bi pa rekla, da so zato kaj bolj samozavestne od drugih – da narediš ta korak, moraš biti že v štartu prekleto samozavestno bitje.

6. Morajo dekleta prestajati kakšne posebne psiho-fizične teste pred snemanjem, da so dovolj emocionalno stabilne in čustveno zrele, da se lahko pojavijo razgaljene v reviji? A jih strašite s Freudom in raznoraznimi packami črnila? Potem morajo pa v eni minuti premagati vojaške pehotne ovire?

Seveda jih podvržemo seksualni evaluaciji kot sintezi psihologiziranja in atletsko-gimnastičnih vrlin s strani prav vseh članov uredništva, ki jih najdete navedene v kolofonu.

7. Ne morem si pomagati, da ne bi omenil Sanje in Nine. Vaših pogodb sicer ne poznam, kaj prida, vem pa nekaj malega o avtorskem pravu. A sta ti dve punci sploh prebrali pogodbe, ki sta jih dobili v podpis? Kako je s pogodbami nasploh, recimo, da si neko dekle zaželi, da se njene slike objavijo pod Creative Commons licenco, je kaj takega mogoče in izvedljivo?

Pogodba je ameriška in je tako tudi napisana – kar po domače povedano pomeni, da lahko v zameno za honorar, o katerem sta se dogovarjali sami neposredno z ameriškim fotografom, Playboy s takrat nastalimi fotografijami počne, kar hoče – jih da na voljo svojim licenčnim izdajam, poslovnim partnerjem … Za objavo seveda ne potrebujemo njunega dovoljenja, smo ju pa pred izidom ‘sporne’ številke o tem, da bosta na naši naslovnici, korektno obvestili. Žal nam je, da se je potem rožljalo s tožbami.
Dekleta, ki sklepajo pogodbe z nami, podpišejo pogodbo, po kateri ima naša založniška hiša, če povem na kratko in površno, pravico te fotografije objaviti v vseh edicijah Playboya, vključno z ameriško izdajo, in sicer v kakršni koli obliki in na kakršnem koli nosilcu. Vse materialne avtorske pravice namreč preidejo na Playboy Slovenija oziroma nosilca licence, njegove pravne naslednike in morebitne poslovne partnerje. Taki želji, kot jo navajaš zgoraj, bi zaradi poslovnih interesov založnika torej zelo težko ugodili.

8. Barbara po Playboyu? Kaj boš počela? Verjetno ne boš (p)ostala slovenska Hefica in vodila slovenski Playboy do konca življenja, ali pač? Razmišljaš tako daleč vnaprej? Reference boš imela odlične, če ne drugega lahko za FHM pišeš nasvete o tem kako se izogniti ostrostrelcu in kako preživeti ulični stampedo.

Še dobro, da je kdo v Sarajevu preživel, pa čeprav niso imeli FHMja … Kakorkoli, o prihodnjih premikih ne razmišljam, kar pa še ne pomeni, da sem utaborjena za okopi Playboya. Ali moških revij. Ali novinarstva. Čakam, da me življenje še enkrat preseneti, kot me je nekega jutra pred skoraj natančno dvema letoma, ko so me vprašali, ali bi prevzela Playboy. Odgovorila sem pritrdilno, kdaj bom naslednjič rekla ja, pa je odvisno tako od delovnih pogojev tukaj kot od ponudb od drugod. In te seveda sprejemam;)

9. Saj bi te vprašal, če furaš podoben življenski slog, kot Hugh Hefner, pa se mi, da ne? Hugh se predaja svojim barely legal puncam, čemu, komu, se pa predajaš ti? Slovenske verzije Playboyeve graščine najbrž ni? Hedonizem do konca, življenski slog, kot ga narekuje revija ali pa kaj bolj konzervativnega? Dobiva Hef kaj količinskega popusta za Viagro?

Kit moj, jaz sem tukaj samo v službi. V službi, ki jo imam rada, pri reviji, ki jo imam čisto malo pa res tudi za svojo, ker zahteva celega človeka, pa četudi žensko, ampak s paralelami vendarle ne bi pretiravali. In če Hef živi Playboy, in to na očeh svetovne javnosti, se bova midva tukaj ustavila in na besedo mi boš moral verjeti, da živim eno prav fejst življenje, pa čeprav na 64 kvadratih.

10. A so vse te zajčice, ki jih gledamo po televiziji in beremo o njih res tako butaste, da niso več zajčice ampak povsem navadne kure? Je kaj na tem? Vsaj nekaj malega ali je to samo urbana legenda in zajčice med snemanji za revijo računajo hitrost širjenja vesolja?

Zajčice se običajno smehljajo na zabavah, stojijo ob igralnih avtomatih ali goste razveseljujejo s pijačo, in njihove animalične oprave ne morete prezreti. Tiste, ki med fotografiranji, vsaj upam, čim bolj sledijo fotografovim navodilom, pa so naše plejmejtke, dekleta meseca. Toliko o terminologiji. Kar se njihovih intelektualnih dosežkov tiče pa – med kriterije za Playboyevo dekle IQ še nismo uvedli, je pa precej deklet izjemno bistrih in razgledanih, kar pa žal dostikrat o tistih, ki o njih pišejo oziroma jim držijo mikrofon, ne bi mogli reči. In ti so za to plačani, naša dekleta pa so plačana zato, ker so nas prepričala z nekimi veliko bolj oprijemljivimi aduti.