Jakob je privlekel en star CD od nekje. “Ati kaj tu gor piše?” Niti pogledal nisem, sem rekel, da je naslov enega filma. Tamaledva se namreč igrata z enim kupom starih CDjev. “Katerega filma pa?” Počasi obrnem glavo in pogledam CD: “Ultimate Guide To Anal Sex 2/2” ((Ja, didaktično poučna pornografija)). “Uhm. En film je gor Jakob.” “Ja kateri??? Kako je pa naslov, kaj piše gor” “En angleški film je gor, težko ti prevedem.” Oh ja …
Za vsako (mojo) smrt v katerikoli FPS igri. :> Original Title: (I Just) Died In Your Arms Original Lyrics: Nicki Van Eede Performed by Cutting Crew Oh I, I just died under your guns tonight, I must’ve been somewhat too slow, I just died under your guns tonight. I keep searching for target I can’t find Dead bodies lie all around me And I don’t see an easy way to get out of this Her eyebrow rests on the sniper…
Po dolgem času sem spet zbolel. Precej hud prehlad, ki me je onesposobil, do te mere, da sem v službo sporočil, da ne bom funkcionalen in bom na voljo samo na polovico, če sploh. Pa saj niti ni tak problem biti bolan ampak kaj, ko pa se toliko stvari zgrne na kup in se človek počuti, kot bi ga povozila gomulka. Ja, ja, čajčke piti in C vitamin in podobno, vse to je povsem razumljivo ampak takrat, ko jaz pijem…
Finance.si, ga pa pihnejo! Tukajle. “To je za Slobodno Dalmacijo izjavil upokojeni časnik hrvaške vojske Nediljko Pišić, ki se sklicuje na dokumentacijo svetovnih institucij in strokovnjakov.” Hrvaška vojska ne samo, da izdaja ampak tudi zaposljuje časopise, pardon časnike. “Slovenija naj bi zato v javnosti oblikovala zgodbo o dostopu do odprtega morja, medtem pa se je nevede pripravljala za črpanje nafte in plina.” Nevede, a ne?
Kilogramov. In mojih 175cm. Sedaj jih je ~ sedemdeset. Tri dni nazaj sem začel spet gledati na vago. Me prav zanima, kdaj jih bo osemdeset. Eno leto? Pol leta? Bomo videli. Spet konzumiram enormne količine hrane. Petkrat na dan. Skuta, tuna, piščanec, jajca in podobne beljakovinske zadeve. Si kdo upa staviti kdaj pridem na osemdeset? 🙂
Sam, brez vseh. Dobro, ribe in psica ne štejejo. Kaj sem počel v petek, soboto in nedeljo? Nič! Popolnoma nič pametnega in priznam, večino časa sem se zmerno dolgočasil ampak je pasalo. Pobijal sem zombije ((Left 4 Dead)), vojake ((Battlefield 2)) in preganjal pirate po karibih ((Moneky Island)). Predvsem, pa sem experimentiral s spanjem. Moj dnevno nočni cikel se je močno spremenil. Iz tistih standardnih 24/6 (24/5) sem počasi prehajal na 8-10/2. Nekaj zaradi samega sebe, nekaj pa zaradi kebaba,…
Se še spominjate, ko sem googlal za svojimi sošolci in sošolkami in kako sem potem delal seznam imen in jih iskal še na facebooku? Najbrž se ne, ker se tudi jaz skoraj nisem več spomnil. No torej, včeraj in danes se je našlo kar pet ljudi na facebooku (oni so našli mene), ki so v istem letniku hodili z mano v šolo. Danes v roku pol ure pa so stekle priprave na srečanje. Obletnico, kaj vem kaj. Trenutno teče osemnajsto…
Poslušam in gledam tole, vedno znova in znova ampak … Ja nevem no. Ne vem kaj naj rečem, če se še tako trudim si Natalije Verboten ne morem predstavljati v takšni vlogi. V vlogi ‘rebel girl’. Pa se res trudim. Natalija je bila zame vedno dekle, sicer s precej poudarjenimi atributi, ki naj bi spadala na dedkovo farmo. Takoj bi jo dal za kako žanjico ali pa jo poslal pomolzt krave in delat maslo. Manjka ji nekaj, nevem točno kaj,…
Včeraj zvečer sem nekaj obujal spomine in klikal sem ter tja in se priklikal to on line singla skupine Mi2. Fino, zanimivo in poslušljivo, kot vedno pri Mi2. A ne morem mimo ene stvari, ki jo je človek opazi. Vzemimo na primer nekega naključno izbranega glasbenika s slovenske scene. Domen Kumer, na primer. Ma ne. Pustimo Domna, sem ga že preveč obdeloval, se bo še komu zasmilil, recimo skupina Kingston, pesem Republika Banana: To je tak komad da se pleše…
Socialna omrežja ((Tukaj imam v mislih predvsem internetna socialna omrežja)) so relativno nov pojav v svetu, ki ga poimenujemo s precej smešnim izrazom. Vsaj meni se zdi tako. Verjetno še komu od nas, ki smo odraščali na prehodu iz socializma v kruto okrutni kapitalizem. Marsikdo se bo še spomnil kako smo ob koncu osemdesetih let dobili socialni kruh. Kruh za reveže, tiste z manj prihodki, ki so si težko priborili vsakdanji kos kruha. V trgovinah smo imeli bel kruh (ta…