Zadnjič sem s tamalima dvema igral Monkey Island 2: Le Chuck’s Revenge. Pa sem pozabil kako se znebiš vratarja v ‘hotelu’, da lahko prideš v Largotovo sobo, kjer mu potem ukradeš lasuljo in nastaviš vedro blata nad vrata. Vem, priznam, sramovati bi se moral tega.

Torej, po otoku sem brezglavo hodil sem ter tja in že skoraj obupal nad celotno zadevo in šel iskat nek Walkthrough, ko se je oglasil Jakob:

“Ati, a ne moreš na računalniku poiskat kako se to naredi???”

Ja, moj pet letni sin mi je rekel nej grem googlat. Na srečo mi ni bilo treba googlati, sem se rešitve spomnil, me je pa cela stvar kar fascinirala, čeprav bi se moral teh reči že navaditi.

Otroci zaradi svoje radovednosti in sposobnosti učenja sledijo tehnologiji brez kakršnih koli težav in jim dojemanje novih stvari ne predstavlja težav. Naši stari starši so imeli težave pri uporabi tistega zemeljskega telefona, naši starši imajo težave z računalniki. Vsekakor ne vsi, saj nekateri stari starši prav uspešno uporabljajo internet in še marsikatero drugo moderno čudo. Nekje povprečje pa je, da starejši kot si, težje dojemaš in spremljaš tehnološki napredek civilizacije.

Sprašujem se s čim bomo mi imeli težave, če sploh s čim? Od parnega stroja, elektrike in mikro procesorja naprej ni bilo nekih velikih revolucionarnih odkritij, ki bi svet postavili na glavo. Obe zgoraj omenjeni pripravi in pojav so precej spremenili naš način življenja. Nas čaka kakšna taka prilagoditev? Procesorska moč se povečuje, naprave postajajo vse manjše in hitrejše ampak vse se dogaja z evolucijsko hitrostjo, nikjer na vidiku ni nobenega večjega skoka in pri vsem skupaj nas omejuje še trapasta fizika. Potovali ne bomo hitreje od svetlobe, mogoče se nam pa obeta kak transporter ali pa vsaj replikator.

Dajmo stiskati pesti, jaz ne bi bil rad dedek, ki ga vnuki ne bodo ničesar pametnega naučili. 🙂