Zavoljo recesije prehod na prosto programsko opremo?

Zavoljo recesije prehod na prosto programsko opremo?

Nekaterim poslancem se je vendarle začelo svitat. Trije poslanci SDja so predlagali postopen prehod državne uprave na odprto kodno programsko opremo.

Državni zbor naj bi za licence za programsko opremo porabil kar pol milijona evrov. Na žalost ni nihče povedal ali je to letni, polletni ali pa triletni strošek. A vseeno, razmišljanje v tej smeri je povsem razumljivo, če je potrebno prihraniti, potem dajmo prihraniti tudi pri programski opremi. Če se da.

Pa se res da?

Naša vlada je že opravljala študije o tem ali se pri nakupu odprto kodnih programskih rešitev dejansko prihrani ali ne.

Naj na kratko povzamem. Vlada je v prvi študiji ugotovila, da bi jih prehod na Open Office.org stal eno milijardo tolarjev več kot bi jih stal nakup MS Office. Študija, ki je po mojem mnenju rahlo zgrešena, ker marsikaj v njej ni utemeljeno je bila narejena leta 2002. Takrat se je naša vlada odločila za nakup Microsoftove programske opreme. Tudi prav. Čez tri leta, ko je bilo progamsko opremo spet potrebno zamenjati, so študijo iz leta 2002 revidirali. Ugotovili so, da bi tokrat za nakup programske opreme pri Microsoftu odšteli petsto milijonov SIT manj kot bi jih porabili pri prehodu na odprto kodo.

Človek se vpraša, zakaj niso pred tremi leti naredili študije za šest let vnaprej? Takrat bi se izkazalo, da potrebujejo za Microsoft skoraj še enkrat več denarja kot za odprto kodno rešitev. Šest in pol milijard tolarjev po prvi študiji in sedem milijard tolarjev po drugi študiji. Za prehod na odprto bi potrebovali sedem in pol milijard tolarjev. Po prvi študiji, druge študije sploh ne bi bilo potrebno delati. Prihranili bi denar za nakup licenc in za izdelavo študije, mar ne?

Danes je leto 20089, vlada še vedno ostaja zvesta Microsoftu, vsaj videti je tako. Nekateri poslanci pa so, morda samoiniciativno morda preko vzpodbude kolega s podjetjem, ki se ukvarja z odprto kodo, predlagali postopen prehod na cenejšo programsko opremo.

Lepo!

A? Kaj? Kolega, ki bo potem služil na račun vlade in jim cuzal denar? A zdaj jim pa Microsoft daje programsko opremo kar tako? Vbogajme?

Mar je pomembno kdo služi?

12 thoughts on “Zavoljo recesije prehod na prosto programsko opremo?”

  1. Seveda … 😉 Ce bi bilo vseeno kdo sluzi, se ne bi tega spraseval 😉 … pyEVE … bi moral zaceti uporabljat … obvezno … vsi … v drzavnem zboru … ker pac to rabijo. A ne? Tko en dober programcek, ki pac prikazuje uro in se neke podatke … ampak je pa cross platform … tako da ene 3k€ na glavo uporabnika za leto al pa ene 300k€ letno pavšal za vse v DZ. Jest na referendumu glasujem ZA (torej ZA obvezno uporabo pyEVE vseh uradnikov v drzavnem zboru, ce bo slucajno kdo hotel na nerazumljiv nacin napisati referendumsko vprasanje). Aja pa se en golas skuham, … pred po referendumu, ce boste pridno glasovali za .)

  2. js sem se zaklal, ko sem podpisal software assurance pogodbo, ki je en navaden rop. res je, da naših bab v tisoč letih ne bi navadil na open office ali bognedaj zraven še linux, bi se pa gotovo z veseljem učile dela na Mac-ih. dejansko pride ceneje, če celo firmo opremiš z jabolki kot pa z zmrzljivimi produkti iz redmonda. operacijski sistem je že zraven, z antivirusi nimaš težav, poleg tega pa še vse skupaj zgleda prekleto stajliš.

    kar pa se tiče javne uprave – zame bo napredek že, ko bodo enkrat za vselej pozabili na jebene diskete. da ne omenjam mojih dogodivščin, ko sem kot testni zajček sodeloval v pilotskem projektu elektronskega poročanja na razpisih: http://megafotr.blog.siol.net/2008/10/09/javna-uprava-in-e-poslovanje/

  3. Kar se tiče študij je ponavadi tako, da pokažejo tisto, kar si želi videti naročnik študije. Glede prehoda državne uprave na OpenOffice sem prepričan, da se na 80%-90% računalnikov lahko praktično takoj opusti MS Office in zamenja z odprtokodno rešitvijo, saj uporabniki večinoma pišejo zelo enostavne dopise, tako kot so pred 20 leti. Glede prehoda na Linux kot OS sem mnogo bolj skeptičen, ker se je potrebno zavedati, da državna uprava ne uporablja samo worda za pisanje, ampak celo vrsto drugih programov. Zelo razširjen je Lotus Notes in ko so študirali glede prehoda na Linux se je pokazalo, da enostavno ni ustreznega odjemalca za ta program. Da ne govorim o celi vrsti drugih, namensko razvitih programov. V zadnjem času je sicer to nekoliko bolje, ker se večinoma razvija troslojne aplikacije, ki tečejo v brskalniku in javi, samo čuda je potem še ostalih programov, katerih strošek preprogramiranja bi bil po moje res ogromen. V vsakem primeru pa se bi dalo vsaj z OO privarčevati takoj. Je pa vprašanje, kakšne so druge relacije z Microsoftom. Vprašanje, kako je s slovenjenjem njihovih produktov, če vlada ne bi podpisovala EA sporazuma in tako dalje.

  4. Onyx, tista studija, ki je bila narejena leta 2002 in 2006 je samo za Office pakete. Tudi jaz sem mnenja, da kar tako preiti na Linux ni mogoce. Office zamenjat je pa manjsi problem.

    Tole o slovenjenju je pa nekdo ze na Slo-Techu privlekel na plan. Ces, ce vlada ne podpise EA potem bodo nehali sloveniti…

    Ce je pa tako, naj pa nehajo. Saj so sami hoteli kapitalizem, pa naj ga imajo in naj crkne slovenska verzija Windows in Offica. Ne pa, da se gremo neko socialo in potem jaz placujem za sponzoriranje slovenske verzije Offica, ki je nikoli sploh videl ne bom. 🙂

  6. Tak kot Onyx pravi, “neodvisna” študija vedno pokaže tisto, kar želi naročnik! In Microsoft je očitno dovolj lobiral za uporabo svoje programske opreme v državni upravi.

    Če pa bodo kdaj v naši državni upravi res prešli na odprtokodne programe, kar dvomim, da se bo kmalu zgodilo (pa upam, da se motim), me pa čisto nič ne bi motilo, če zaradi tega MS Office ne bo poslovenjen. Poznam čuda podjetij ter predvsem javnih zavodov in občin, ki si sedaj prehoda na recimo OpenOffice ne morejo privoščiti, saj jim državna uprava pošilja in od njih zahteva dokumente napisane izključno v formatih Microsoftovega Officea, ki pa jih žal (vsaj nekaterih) OpenOffice ne prebavi najbolje.

    Državna uprava bi tako morala v študiji zajeti tudi privarčevan denar na občinah, javnih zavodih in podjetjih, ki bi potem tudi preklopile na odprtokodne rešitve. Nakar bi sledila tudi podpora odprtokodnih programov s strani razvijalcev (kamor se prištevam). Zdaj namreč razvijalci večinoma podpiramo avtomatizacijo Microsoftovih programov, saj moramo pripraviti dokumente v Wordovem ali Excelovem formatu (tako pač zahteva državna uprava), ali pa le napolniti že pripravljene MS Officeove dokumente (ki jih je pripravila državna uprava).

    Verjetno ni odveč pripomniti, da bi tudi uporabniki doma začeli uporabljati OpenOffice, če ga že uporabljajo v službi in je povrh vsega še brezplačen!

    Vse našteto je sigurno jasno Microsoftu. Zato po eni strani tolerira nelegalno uporabo svojih programov pri privat uporabnikih, ti pa v zameno enake programe “zahtevajo” tudi na delovnem mestu, kjer pa smo že tako daleč, da so večinoma legalno nabavljeni. Po drugi strani Microsoft šolam brezplačno daje v uporabo svojo programsko opremo za razvijalce, s čimer si spet zagotovi bazo bodočih uporabnikov in razvijalcev za svojo platformo.

  7. Pobuda je hvalevredna. Če že drugega ne, se vsaj piše o tem. Pri meni v službi imajo vsi računalniki naložen OpenOffice in uporabniki se sploh ne bunijo več. Od začetka je bilo malo negodovanja, češ to pa ni tak Word, kot ga ima doma, potem pa so se navadili. Kljub temu pa smo morali namestiti M$ Office na 10% računalnikov zaradi poslovanja z državo. Vsi, ki si izmenjujejo dokumente z državo morajo imeti M$ Office, ker drugače makroji ne delajo. Pa še to mora biti Office 2003 ali višje, čeprav imajo v večini primerov napisano, da je Office 2000 dovolj.
    Potem se pa sprašujemo zakaj študije kažejo, da se Microsoftova programska oprema bolj splača? Seveda se – za Microsoft, tukaj ne gre samo državno upravo, temveč za vse, ki z njo sodelujejo.
    Še Firefox, ki je pri nas standard, smo morali pri določenih uporabnikih zamenjati z IE…

  10. Imam informacijo, da se na Fakulteti za upravo pri enem predmetu tipa statistika (ne spomnim se točnega naziva) od študentov za pozitivno oceno pričakuje izborno ročnospretno obvladovanje in poznavanje Excela – pisni kolokvij menda poteka v Excelu. Nimam pa podatka, a je možno/dovoljeno uporabljati tudi Open Office (no, sam dvomim).

  11. Prehod na OpenOffice je tak hec kot bi nekdo danes izjavil da bomo na lepem namesto angleščine začeli uporabljati esperanto.

Comments are closed.

Comments are closed.